Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Čeprav so domačini uporabljali vodo iz vodnega zajetja v Petanjcih, je njeno vrednost prvi spoznal profesor Jožef Vogler, biolog, pedagog in politik iz Motvarjevcev. Analiza vode na Dunaju, ki jo je dal narediti Vogler, je pokazala visoko kakovost in veliko vsebnost mineralov ter ogljikovega dioksida. Zato je Vogler v razvoj podjetja vložil lastno premoženje in steklenice Petanjske slatine so prišle leta 1883 na tržišče. Po smrti očeta leta 1905 sta podjetje prevzela sinova Ivan in Josip Vogler. Slednji je kasneje podjetje predal hčerki in zetu Jožefu Toplaku. Pod njunim vodstvom je doživelo največji razcvet. Po letu 1945 je bilo podjetje nacionalizirano in priključeno k podjetju Radenska.

Na fotografiji je osem članov pevskega zbora Dolenci – Hodoš. Fotografijo je kot zahvalo okrajnemu glavarju Gašperju Lipovšku v imenu zbora daroval Janko Ozmec, ki je bil med letoma 1919 in 1923 upravitelj osnovne šole v Velikih Dolencih.

Nogometni klub Lendava je bil ustanovljen 11. maja 1903, prva prijateljska tekma je bila odigrana 3. avgusta 1913. Prva prava tekma pa leta 1920 v Murski Soboti, kamor so se igralci pripeljali s konjsko vprego. Leta 1935 je klub dobil tudi pravo nogometno igrišče, saj so do takrat igrali na travniku nasproti dežnikarne. Med drugo svetovno vojno je klub igral v sklopu zveze v Sombotelu. Po koncu vojne so začeli tekmovati v mariborskem okrožju in leta 1946 osvojili naslov prvaka Slovenije. Takrat se je klub preimenoval v NK Nafta. Tekma proti beograjski Crveni zvezdi leta 1947 ni bila odigrana, saj je Nafta zaradi finančnih težav odstopila od tekmovanja v zvezni ligi.

Posebnost reke Mure so bili t. i. plavajoči mlini. Bili so postavljeni tako, da so delno ali pa v celoti plavali na vodi. Namreč, reka Mura je velikokrat poplavljala in takrat so bili zelo ogroženi tudi mlini, ki jih je visoka voda odnesla. Če je bil mlin plavajoč, je plaval na reki in se z reko dvigoval oz. spuščal. Na fotografiji je prikaz tovrstnega mlina v Ižakovcih. Fotografija je bila posneta leta 1935. Zanimiv je tudi napis na hrbtni strani fotografije: mlin na ladjah v Ižakovcih.

Podatkov o tem, ob kakšni priložnosti je bil pripravljen popis (inventura) zemlje župnišča v Nagynardi in njenih izpostav v naseljih Fösőcsatár in Alsócsatár ter povezanih storitev in dohodkov, nimamo. Vaščani so se z župnikom najverjetneje morali dogovoriti o spornih fevdalnih bremenih. V popisu so omenjene tudi konkretne osebe, ki so pri dogovorih z zemljiškim gospodom bile predstavniki vasi oziroma kajžarji, ki so zaradi svojega statusa služnost opravljali pod posebnimi pogoji.

V času Avstro-Ogrske je bilo na reki Muri zelo veliko mlinov. Posebnost so bili t. i. plavajoči mlini, ki so ob poplavah popolnoma ali delno plavali na vodi. Ko je reka poplavila, se je namreč mlin dvignil skupaj z gladino vode. Leta 1888 so na območju Bakovcev, Kroga, Tišine, Gradišča in Petanjcev popisali kar 23 takšnih mlinov. Iz popisa so razvidni tudi osnovni podatki o mlinu: ime lastnika, kraj, kratek opis mlina in njegove lege (obdobje delovanja, število koles, ali so pripombe na mlinarjevo delo, opis parcele).

Podroben popis vinogradniških območij je povezan s popisom prebivalstva iz leta 1785. Vsebuje seznam imen, velikost parcele, podane v merski enoti »fossores«, imena vinogradov in zemljiških gospodov. Skupaj s členi predpisov o vinogradih nam ta vir daje izredno podrobno sliko o enem od pomembnih trenutkov v življenju vasi.

Dežnikarna v Lendavi je uradno nastala 27. 9. 1904 iz šivalnice Béle Wortmana pod imenom Hungária Hazai Ernyőgyár. Bila je prva dežnikarna avstro-ogrske monarhije. Po koncu vojne so ime tovarne preimenovali v Tovarno dežnikov. V času druge svetovne vojne je tovarna spet prevzela prvotno ime. Proti koncu vojne so stroje odpeljali v bližnja skladišča, zgradbo tovarne pa so popolnoma izropali. Dne 20. 6. 1947 so ponovno zagnali tovarno Okrajna dežnikarna. Leta 1955 se je tovarna preimenovala v Dežnikarno heroja Štefana Kovača, leta 1959 pa v Indip – industrija dežnikov in pletenin. Leta 2001 je podjetje objavilo stečaj.