Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Vodnjak na vzvod oz. po prekmursko »stüdenec na čigo« je še danes prava posebnost Panonske nižine in Madžarske, v preteklosti tudi Prekmurja. Zanj je značilna »čiga« (madž. polž) – dva drogova, od katerih je eden vsajen v zemljo in nosi na vrhu prečni drog za dviganje vode. Na enem koncu je obtežen s kamnom ali lesenim panjem, na drugi strani pa je pričvrščena veriga, na katero je obešen tanjši smrekov ali kostanjev drog. Veriga omogoča gibljivost pri spuščanju vedra v vodnjak. Na koncu tega droga je z železnim okovom pritrjeno vedro. Edini takšen vodnjak najdemo danes le še na Cankovi, ki pa je bil zgrajen leta 2011.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Odsek reke Rabe pod naselji Ivánc in Csákány je v geografskem oziru tisto mesto, kjer se reka z južnega roba široke doline preseli na severni rob. Potoka, ki tečeta vzporedno z njo – Vörös-patak ob levem bregu do naselja Csákány ter Csörnöc oziroma Herpenyő na južnem delu od Ivánca vse do Sárvára – namakata travnike v razdalji nekaj sto metrov. V primeru visokega vodostaja se prostor med reko in potokoma spremeni v pravo morje. Z risbe so razvidna ogrožena področja, naveden pa je tudi ukrep za regulacijo reke. Na severnem robu risbe je opaziti dvorec družine Batthyány ter skica »angleškega vrta«!