Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Po priključitvi Prekmurja leta 1919 so se začele pojavljati težnje po ustanovitvi lastnih izobraževanih institucij. Zaradi ruralnosti področja se je zdela ustanovitev kmetijske šole najbolj smotrna. Kmetijski strokovnjak Anton Šego je leta 1921 veleposestvo plemičev St. Julien Wallsee v Rakičanu izbral kot lokacijo bodoče kmetijske šole. Čeprav svojih prostorov še ni imela, je bila šola z odlokom kralja Aleksandra ustanovljena leta 1926. Za šolo je bilo prvotno namenjeno 286 ha zemlje, po agrarni reformi jih je dobila 69. Končni postopki za izgradnjo šole so stekli leta 1934. Štiri leta kasneje je bila šola zgrajena in 23. oktobra tudi blagoslovljena.

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.

Tretja velika zmagovita bitka Rákóczijeve vojne osamosvojitve se je zgodila 6-7. Novembra 1706 blizu meje Győrvár. Kuručeve čete, ki sta jih vodila Ádám Béri Balogh in Imre Bezerédy, so premagali vojsko generalpolkovnika Heistra Hannibala, ki je napadla iz Hrvaške. Leta 1932 so slovesno odprt bojni spomenik. Njen glavni sponzor je gr. Géza Andrássy, br. Bil je pokojni potomec Istvána Andrássyja, enega izmed junakov bitke. Istvánu Rumiju Rajkiju je naročil, da je zasnoval spomenik, ki ga je nato dokončal Janoš Istók. Na predlog Józsefa Pehma je županija Zala prispevalo tudi stroške spomenika Kuruc v Győrváru s 40 pengő.