Legenda ikon na mapi

Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

7. aprila, 2020

Vile za žetev iz naselja Őrimagyarósd

Lesene, t. i. vile za žetev s 4 ukrivljenimi roglji in 4+1 luknjami na ročaju. Zbiratelj Komjáth Kálmán jih je pridobil od Jenőné Császár. Vile so pritrdili h kosi, s čimer so dosegli, da se klasje med žetvijo ni nagibalo na vse strani. Obstajajo različne vrste vil za žetev. Na primer z dolgimi ročaji, kot…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. februarja, 2020

Izkaz o veronauku in duhovnih vajah otrok za šolsko leto 1933/34 v Krogu

Šolstvo v Krogu se je začelo leta 1853, ko je v kraju začela delovati podružnična šola murskosoboške cerkvene šole. Leta 1897 je bila ustanovljena samostojna državna osnova šola, ki je obstajala več kot pol stoletja. 1961 je šola postala podružnica OŠ Bakovci, v šolskem letu 1970/71 pa je bila priključena k OŠ Karel Destovnik Kajuh (danes OŠ II Murska Sobota). Do leta 1952 se je na šoli izvajal pouk verouka oziroma veronauka. Verouk so poučevali duhovniki, ki so sestavljali tudi redna letna poročila. Iz poročila za šolsko leto 1933/34 je razvidno, da je takrat trirazredno šolo obiskovalo 71 dečkov in 87 deklic, ki so se redno udeleževali verskega življenja in prejemali zakramente.
11. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške ljudske šole v Bérbaltaváru

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
19. februarja, 2020

Zasnova spominskega parka kraljice Elizabete

Po smrti kraljice Elizabete se je kult Elizabete na Madžarskem najbolj razvil. Kmetijski minister Ignác Darányi je 19. novembra 1898 spodbudil zasaditev "Spominskih dreves kraljice Elizabete": "Elizabeta je bila občudovalka lepot narave, njen spomin morajo razglasiti milijoni dreves." Vasica Nádasd je zasadila 6 hrastov, princ Ödön Batthyány-Strattmann je na obrobju vasi ustvaril tudi dva nasada: poleg gozda Malomló in v gozdu Almásd. Od slednjih so ostali le še kamni drobci, vidni na fotografijah.
21. februarja, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju javne osnovne šole v Gerseju

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

18. avgusta, 2020

Evangeličanska cerkev v Nemeskolti

Do sredine 18. stoletja so evangeličanske vasi ob Soroku pripadale artikularni cerkvi v Nemescsóju. Zbor v Nemeskolti se je osamosvojil v drugi polovici 18. stoletja. Prvi samostojni vpis v matično knjigo je z dne 9. novembra 1783. Cerkev je bila dokončana čez nekaj let, okrog leta 1786. Cerkev je bila prvotno zgrajena kot cerkvena kašča…
18. avgusta, 2020

Šola v Pankaszu

Menjava gradbenega materiala v vaseh v pokrajini Őrség se je začela v poznih letih 19. stoletja. Pod vplivom italijanskih gostujočih delavcev, ki so izdelovali žgane opeke in štajerskih obrtnikov, so začeli graditi hiše iz opeke. Šola v Pankaszu je ena izmed prvih opečnatih zgradb v Őrségu. Zgrajena je bila leta 1885. Do takrat so otroci…
21. februarja, 2020

Grobna gomila iz Vaskeresztesa

Prvo gomilo, visoko 6,5 metra s premerom 34 m, so odkrili leta 1978 pod vodstvom Márie Fekete. Znotraj gomile je bila grobnica, orientirana v smeri sever–jug, v velikosti 6,7 x 7 m, narejena iz suho položenega kamna. Na južni strani je bil vhod, ki je bil označen z dvema paroma stebrov. Nekoč so stali stebri…
11. februarja, 2020

Evangeličanska cerkev Puconci

Evangeličanska cerkvena občina Puconci je bila ustanovljena 4. avgusta 1783 kot prva po uveljavitvi Tolerančnega patenta Jožefa II. iz leta 1781. Prva cerkev, ki je bila precej manjša in tudi skromnejša od sedanje, je bila zgrajena in posvečena 8. decembra 1784 na zemljišču, ki ga je v ta namen podaril grof Maximilian Battyányi. Poimenovana je…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

29. aprila, 2020

Izdelovanje prekmurskih remenk s praskanjem

V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
10. februarja, 2020

Gančki majoš

Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
10. februarja, 2020

Lončarstvo

Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…

Naključni izbor osebnosti

18. avgusta, 2020

Štefan Kovač – Marko

Štefan Kovač se je rodil 28. 8. 1910 v Nedelici. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot odvetniški pripravnik. Neposredno pred drugo svetovno vojno je bil vodja Komunistične partije Slovenije v Prekmurju. Po madžarski okupaciji Prekmurja aprila 1941 je postal organizator in vodja odporniškega gibanja v Prekmurju, ki je bilo poleti…
30. aprila, 2020

Ferenc Kresznerics

Rojen v Iváncu. Srednjo šolo je obiskoval v Sombotelu in Sopronu, potem pa je študiral na Kraljevi filozofski akademiji v Bratislavi. Leta 1790 je bil posvečen za duhovnika. Od leta 1791 do 1792 je služboval kot kaplan v Iváncu. Njegovo raziskovanje je pomembno predvsem na področju madžarskega jezikoslovja. Dvajset let (1793–1812) je poučeval v liceju…
19. maja, 2020

Franc-Feri Kühar

Feri Kühar je med letoma 1937 in 1940 obiskoval tehniško šolo v Ljubljani. Njegov učitelj France Kralj, akademski slikar in kipar, je uvedel v kiparstvo socialno-kmečki žanr, po katerem se je zgledoval prvi prekmurski kipar. Podobe kmečkih žena, mož in otrok, izvedene v lesu, terakoti, patiniranem mavcu in le redke v kovini, so njegova najboljša…
18. avgusta, 2020

Gyula Kapornaky

Njegove pesmi opevajo naravne lepote Őrséga in ovekovečijo usodo revnih kmetov. Lirično opisuje kmečka dela (npr. Ruhamosó / pralnica oblek, Arató / žetev , Aratás után / po žetvi). Objavljal je v podeželskih dnevnih časopisih in tankih knjižicah s pesmimi. Njegova pesniška zbirka je izšla med letoma 1984 in 2018. Ilustracija: ustvarjanje slikarja Zoltána Pongrácz,…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.