Legenda ikon na mapi

Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

18. avgusta, 2020

Portret dekleta

Dekle z visokim čelom in okroglim obrazom je naslikano do prsi. Oblečena je v oblačilo z V izrezom in belim ovratnikom. Poseben tonski poudarek je na dekličini rjavi polti in plastični enovitosti njene glave. Polt je naslikana gladko, koža je napeta. Pogled je uprla strogo predse, je skoraj brezizrazen, razbere se trpkost. Upodobljena je z…
19. februarja, 2020

Posoda (skleda) iz Bozsoka

Glazirana posthabanska, fajansna keramika z dvema ročajema. Okrašena s stiliziranimi cvetovi zeleno-modro-rumeno-rjavo-vijolične barve na belem ozadju. Na dnu sklede, na sredini je napis SM 1794. Ena izmed dragocenih in številnih keramik iz zbirke Végh, med šestimi posthabanskimi skledami z letnico. Habani (novi kristjani) so pripadniki veroizpovedi, ki sledi radikalnim smernicam reformacije. Lončarji so posode prekrivali…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

8. maja, 2020

Davčni popis (Curialis possessio Nemes-Ladon) v Nemesládonyju (Nádasdyjev popis) iz leta 1752

V 15.stoletju je Nemesládony postal plemiška (kurialna) občina.Plemiči z eno parcelo so odpuščali svoje tlačane.Prebivalci vasi so bili plemiči in so bili zato oproščeni državnega davka.Hkrati je živelo v občini nekaj oseb, ki niso imeli plemiški status in bili zavezanci za plačevanje davka, zato so bili popisani.Med njimi so popisali 2 tkalca(textor), 2 čevljarja (cothurnarius), 1 svinjskega pastirja (subculus), 1 kravjega pastirja (armentarius), 1 odpuščenega vojaka (miles exauctoratus), 1 pekarico (pistrix) in 1 žganjekuha (ustor cremati).V popisu so navedli velikost njiv in travnikov ter zabeležili število njihovih živali.Zabeležili so tudi letni dobiček posameznih obrtnikov in trgovcev.
11. februarja, 2020

Izkaz o veronauku in duhovnih vajah otrok za šolsko leto 1933/34 v Gerlincih

Šola v Gerlincih je bila ustanovljena leta 1899. Prvotno je bila enorazredna, kasneje dvorazredna. Pouk je najprej potekal v madžarščini, po letu 1921 v slovenščini, med drugo svetovno vojno deloma v madžarščini in deloma v prekmurskem narečju. V šestdesetih letih 20. stoletja je šola postala podružnica Osnovne šole Cankova, ukinjena je bila leta 1971 . Do leta 1952 so na šoli poučevali tudi verouk oziroma veronauku. Pouk so izvajali duhovniki, ki so sestavljali tudi redna letna poročila. Iz poročila za šolsko leto 1933/34 je razvidno, da je takrat dvorazredno šolo v Gerlincih obiskovalo 56 dečkov in 51 deklic, ki so se redno udeleževali verskega življenja in prejemali zakramente.
3. maja, 2020

Razmejitev naselij Pöse

Po ukazu kralja Sigismunda je kapitelj Železne županije 10. aprila 1400 – v torek po 4. postni nedelji – opravil ogled meja obeh posestev v Pösi. Pri obnovi cerkve leta 1905 so se verniki dogovorili, da naj bo »nova cerkev svetega Martina zgrajena na nekdanjem pokopališkem griču, na mestu, kjer je stala stara cerkev, in sicer tako, bo os nove cerkve usmerjena proti sredinskemu oltarnemu oknu z vitražem svetega Martina, ki gleda proti vzhodu. Ta postavitev je nato ustvarila posebno situacijo, pri kateri so med vsako sveto mašo poslanico prebirali v naselju Nagypöse, evangelij pa v Kispöse.«
11. februarja, 2020

Opis kapele v Čentibi s tlorisom in fotografijo

Kapele, znamenja in križi, ki se nahajajo tako v večjih kot manjših krajih, spadajo med najpomembnejše verske in umetnostnozgodovinske spomenike na naših tleh. Kapelica v Čentibi, ki stoji na ozemlju župnije Lendava, je posvečena Marijinemu rojstvu. Neobaročna kapela z zvonikom in močno členjenimi fasadami je bila zgrajena leta 1938. Glede na tloris znaša njena dolžina 7,65 metra, širina 4,60 in višina 4 metre. Zvonik je visok 10 metrov in zgrajen iz pritličnega in nadstropnega dela. Kapela stoji na samem, nekoliko južno od vasi.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

11. februarja, 2020

Evangeličanska cerkev Murska Sobota

Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota spada med mlajše cerkvene občine. Prvotno je bila filiala cerkvene občine Puconci, samostojna cerkvena občina pa je postala leta 1900. Cerkev, ki je od leta 2010 poimenovana po Martinu Luthru, je bila v neogotskem stilu zgrajena leta 1910 po načrtih Ernöja Gerelyja, arhitekta iz Budimpešte. V rozeti nad oltarjem je…
11. februarja, 2020

Zvonik

Samostoječi zvoniki so bili pomemben družbeno-kulturni in arhitekturni element katoliškega in evangeličanskega podeželja. Zvonilo se je proti toči, vsak dan zjutraj, opoldan in zvečer, ob različnih cerkvenih slovesnostih, ob požaru, smrti … Okoli zvonika se je odvijalo javno življenje, ko so se vaščani zbirali in družili. Skrb za zvonjenje je prevzela ena oseba. Zvonarji niso…
18. avgusta, 2020

Cerkev sv. Trojice, Odranci

1. oktobra 1944 je bila ustanovljena samostojna župnija. Spomladi 1946 so za cerkev naročili načrte pri Janezu Valentinčiču in verniki so se odločili za osmerokotno cerkev. Načrte za cerkev je leta 1946 izdelal Plečnikov učenec Janez Valentinčič, a gradnja se je lahko začela šele leta 1964. Leta 1966 se je porušila kupola, nesreča je zahtevala…
30. aprila, 2020

Grad v Murski Soboti

Gradovi so bili upravna, gospodarska in politična središča fevdalnega ozemlja. Soboška graščina predstavlja gosposko prebivališče, zasnovano v drugi polovici 16. stoletja kot renesančni dvorec, ki so mu v 18. stoletju prizidali baročne dodatke.

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

20. februarja, 2020

Zgodba o nastanku Črne mlake (Fekete-tó) v kraju Farkasfa

Črna mlaka se nahaja na stičišču vasi Andovci, Farkasfa in Szalafő. Ne gre za jezero, v njej ni vode, temveč šota, močvirje. Njen nastanek je zabeležen v več različicah. V kraju Farkasfa vedo, da je stala na njenem mestu nekoč cerkev. Nekoč je neka ženska zamujala k božični polnočnici. Ko je stopila do praga cerkve,…
10. februarja, 2020

Gančki majoš

Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
20. februarja, 2020

Izrek iz Kercaszomorja

»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.

Naključni izbor osebnosti

19. maja, 2020

Ladislav Danč

Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
10. februarja, 2020

Zala György

György Zala se je rodil kot György Mayer 16. aprila 1858 v Dolnji Lendavi v rimskokatoliški družini. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto, nato pa v šolo risanja. Želel je poslati slikar, a ga je Adolf Huszár premamil in ga popeljal v svet kiparstva. Leta 1879 so ga sprejeli na dunajsko akademijo, od…
18. avgusta, 2020

Gyula Kapornaky

Njegove pesmi opevajo naravne lepote Őrséga in ovekovečijo usodo revnih kmetov. Lirično opisuje kmečka dela (npr. Ruhamosó / pralnica oblek, Arató / žetev , Aratás után / po žetvi). Objavljal je v podeželskih dnevnih časopisih in tankih knjižicah s pesmimi. Njegova pesniška zbirka je izšla med letoma 1984 in 2018. Ilustracija: ustvarjanje slikarja Zoltána Pongrácz,…
19. maja, 2020

Franc-Feri Kühar

Feri Kühar je med letoma 1937 in 1940 obiskoval tehniško šolo v Ljubljani. Njegov učitelj France Kralj, akademski slikar in kipar, je uvedel v kiparstvo socialno-kmečki žanr, po katerem se je zgledoval prvi prekmurski kipar. Podobe kmečkih žena, mož in otrok, izvedene v lesu, terakoti, patiniranem mavcu in le redke v kovini, so njegova najboljša…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.