Štefan Benko je bil eden najbogatejših kmetov v Tešanovcih. Poleg obsežne posesti je imel v lasti tudi gostilno in klavnico. Bil je eden prvih Prekmurcev, ki so trgovali z živino. Klavnica je delovala v manjših okvirjih, a je uspešnemu trgovcu uspelo prodati meso do Gradca, Dunaja in Budimpešte. Po preselitvi v Mursko Soboto leta 1913 je tja preselil tudi gostinsko in mesarsko obrt. V dvajsetih letih 20. stoletja je obrt prevzel njegov sin Josip (Jožef) Benko, ki je iz majhne klavnice ustanovil moderno industrijsko klavnico in tovarno mesnih izdelkov. Po usmrtitvi lastnika tovarne leta 1945 je bila tovarna nacionalizirana, iz njenih temeljev je nastala tovarna Pomurka Mesna industrija.

Sestre Vajda, ki so spomladi leta 1914 preminile brez naslednikov, so v svoji vasi ustanovile fundacijo za pomoč revnim. S fundacijo »Dabronyi Cseh Terézia, férjezett Vajda Sándorné-féle bucsui szegényalap« (Fundacija Dabronyi Cseh Terézia, poročena Vajda Sándorné za revne vasi Bucsu), ki so jo v spomin na njihovo mater osnovale z osnovnim kapitalom 1000 kron, je upravljala občinska skupščina. Obresti od osnovnega kapitala so vsako leto okrog vseh svetih razdelili med pomoči potrebnimi vaščani.

Na fotografiji je osem članov pevskega zbora Dolenci – Hodoš. Fotografijo je kot zahvalo okrajnemu glavarju Gašperju Lipovšku v imenu zbora daroval Janko Ozmec, ki je bil med letoma 1919 in 1923 upravitelj osnovne šole v Velikih Dolencih.

Trgatev je bila v preteklosti poleg kolin in cerkvenih praznikov največji in najbolj pričakovan dogodek leta. Trgatev se je začela po 15. oktobru, ko goduje sv. Terezija Jezusova (tudi Terezija Avilska). Grozdje se je stiskalo v stiskalnici, nato sprešalo v leseni preši in natočilo v lesene sode. Na fotografiji iz leta 1931 so trgači, ki so bili na trgatvi nekje v Čentibi (Čentibskih goricah). V ospredju so bosi otroci, ki v rokah držijo glavo grozdja, moški in ženske v ozadju pa držijo kozarec mošta. Nekateri moški in ženske na fotografiji imajo v rokah stekleni lij.