Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
18. avgusta, 2020
Idealizirana podoba madžarskega kralja Ladislava v razkošni oblačilni opravi z žezlom v desnici in poenostavljeno izvedbo madžarske krone tvori par s skulpturo sv. Štefana. Čustvenost je naznačena z držo levice, ki jo prislanja na srce, nagibom glave in pogledom. V tem obdobju so bile številne prekmurske cerkve in grajske kapele opremljene z umetninami, ki oživljajo…
10. februarja, 2020
Ročno izrisan in koloriran oz. pobarvan načrt 2. nadstropja gradu z označenimi arhitekturnimi elementi ter ureditvijo zgornjega zunanjega dvorišča.
19. februarja, 2020
Izrezljana iz trdega lesa. Ploščica se razširi navzgor proti središčni črti. Konica ročaja je v obliki kolute. Na njej je s šestilom vrezan ornament rozete. Na eni strani je ploskev, okrašena z rezbarijami. Tu je tudi letnica, vgravirana v zobat okvir. Nad letnico je rozeta, iz katere raste valovita vitica na dveh straneh, ki vodi…
2. aprila, 2020
Na ogrodju iz kovine s steklenim valjem iz belega mlečnega stekla, okrašenega s cvetjem. Tudi posodica za petrolej je kovinska in je umeščena v majhno košarico. Pod visečim delom je utež ovalne oblike, pod njim pa majhen okrogli beli lovilec dima. Luč se obeša s tremi verigami, pri obesu so cvetlični motivi rdeče in zelene…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
18. februarja, 2020
V sporu med Miklósom Széchyjem in Bertoldom Ellerbachom je natančno označen predmet pravde: naštejejo vasi, ki sodijo h gradu Dobra.
6. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020
Na razglednici je današnja glavna ulica Beltincev – Panonska ulica iz smeri Lendava–Murska Sobota. Na levi strani ulice, na koncu, je vidna nadstropna hiša, to je gostilna Zvezda, ki obratuje še danes. Na desni strani ulice je na koncu viden lesen mlin (danes je stavba porušena), bela nizka hiša stoji še danes. V njej je imela v preteklosti prostore trgovina Rešek.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Evangeličanska molilnica je bila prvotno zgrajena kot šola, pred pročelje so postavili tudi zvonik.
14. maja, 2020
Na ledini Plese v Murski Soboti je bilo odkrito veččasovno arheološko najdišče. Odkriti so bili naselbinski ostanki iz bakrene dobe in v manjši meri iz bronaste dobe ter naselbinski ostanki iz visokega in novega veka. Največje presenečenje pa je bila najdba grobišča iz zgodnjega srednjega veka (8.–10. stoletje), v katerem je bil najden tudi do…
21. februarja, 2020
Kužno znamenje iz Vassurányja domačini poznajo kot sliko »Vendel-kíptye«. Gre pa za kužno znamenje: pod kipoma Sebastijana in Roka leži Rozalijaa v simbolični jami. Vloga svetnikov zavetnikov pred boleznimi z izginotjem kužnih bolezni postane nepomembna. Današnje generacije jih ne prepoznajo. Podobi Roka in Vendela sta si blizu, zato je nastal iz svetega Roka do konca…
18. avgusta, 2020
Kompleks osmih vinskih kleti v Cáku je odprt za obiskovalce od leta 1976. Kleti so bile zgrajene na koncu vasi, med kostanjevimi drevesi po strukturi nekdanjih parcel. Uporabljali so jih predvsem za predelavo in skladiščenje vina. Po epidemiji filoksere so v kleteh skladiščili sadje in kostanj. V začetku 1890. let je grozdje v Cáku propadlo.…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…
20. februarja, 2020
Monografija avtorja Lajosa Kuntárja o rojstnem kraju je sestavljena iz teh delov. »Prva knjiga« vsebuje avtorjeve publicistične zapise. »Druga knjiga« je dolga skoraj 150 strani. S sklicevanjem na arhivske vire opisuje zgodovino naselja od srednjega veka do konca 20. stoletja. Piše o socialnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju in predvsem o življenjskem slogu prebivalcev. Kuntár je…
10. februarja, 2020
Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
20. februarja, 2020
Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.
Naključni izbor osebnosti
18. avgusta, 2020
Župnik hrvaške narodnosti, Ludvik Markovič, je bil rojen v Železni županiji, v vasi Felsőberkifalu, ki so jo nekoč naseljevali Hrvati. Za duhovnika je bil posvečen 16. 6. 1935 v Sombotelu. V Števanovce je prišel za kaplana, nato pa kot župnik tu služil do svoje smrti, tu je tudi pokopan. Leta 1975 je prejel naziv naslovnega…
14. maja, 2020
Rojen je bil na Cankovi, kjer stoji njegova rojstna hiša. Pozneje se je družina preselila v Skakovce, od tam pa v Potrno (Laafeld v Avstriji). Avgust je končal gimnazijo v Monoštru in Sombotelu, nato pa jezikoslovje na univerzi v Budimpešti, kjer je doktoriral leta 1913. Bil je učitelj na več šolah, po letu 1920 pa…
11. februarja, 2020
Miško Kranjec (15. 9. 1908, Velika Polana – 8. 6. 1983, Ljubljana), rojen pod imenom Mihael Kranjec, pozneje je uporabljal ime Miško. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko, a je študij opustil (1934) in se ukvarjal z novinarstvom ter pisateljevanjem. Po vojni je opravljal vrsto pomembnih kulturnih funkcij. Njegova dela sodijo v socialni realizem in…
18. avgusta, 2020
Osnovno šolo je obiskoval v svoji rojstni vasi, srednjo v Sombotelu, na univerzi ELTE pa je diplomiral iz matematike in fizike. Od leta 1962 je na svoji univerzi predaval splošno fiziko. V mladosti je pisal ljubezenske pesmi v madžarskem jeziku, ki jih je namenil svoji kasnejši soprogi, pri 42. letih pa je začel pisati pesmi…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).