Legenda ikon na mapi

predmeti-icon-legend
Predmeti
arhivsko-gradivo-icon-legend
Arhivsko gradivo
nepremicna-dediscina-icon-legend
Nepremična kulturna dediščina
nesnovna-dediscina-icon-legend
Nesnovna kulturna dediščina
osebnosti-icon-legend
Osebnosti
avdio-vizualno-gradivo-icon-legend
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

20. februarja, 2020

Uokvirjena slika iz Vönöcka

Poročna slika. Pogosta pri evangeličanskih družinah od preloma 19. in 20. stoletja naprej. Nameščali so jih na najbolj reprezentativne točke v sobah poleg oljnih odtisov z nacionalnimi junaki iz 19. stoletja, ki so bili takrat že nekoliko iz mode, ter poleg spominskih listin o konfirmacijah in poleg Lutrove slike. Slika iz Vönöcka je v rjavih…
21. aprila, 2020

Salonska miza

Salonska miza je del sedanje opreme baročnega salona soboškega gradu. Izdelana je iz več vrst lesa (hrast, palisandrov furnir, topolov furnir), ploščo mize pa krasijo štirje šopki cvetja. Ti so izdelani iz porcelana, ročno poslikani in vstavljeni v les (intarzija). Cvetlice (vrtnice, potonike, dalije, ivanjščice) so izdelane zelo natančno in naravno. Na enem cvetnem listu…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. februarja, 2020

Prošnja za gradbeno dovoljenje za gradnjo evangeličanske cerkve v Selu

Evangeličani v Selu so upravno sprva spadali pod cerkev v Križevcih, nato pod Moravske Toplice. Zaradi oddaljenosti od cerkve so že leta 1939 dali izdelati načrt za lastno cerkev. 20. avgusta istega leta je bil že položen temeljni kamen za cerkveno stavbo, a se je nadaljnja gradnja zavlekla zaradi druge svetovne vojne. Dela na cerkvi so se ponovno začela po letu 1950, ko je takratna vlada za izgradnjo cerkve namenila 150.000 dinarjev. Vendar sta kljub temu gradnja in opremljanje stavbe potekala zelo počasi. S pomočjo nekaterih evangeličanskih združenj in cerkva, tudi zunaj meja Slovenije, so cerkev končno po 27 letih dogradili in jo 24. julija 1966 slovesno posvetili.
3. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Šalovci in Domafölde

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Győrvár

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020

Razglednica iz Puconcev

Razglednica prikazuje ulico v Puconcih pred letom 1927. Stavba na levi strani, pred katero pozirajo domačini, je gostilna Kuhar, ki obratuje še danes. Odprta je bila leta 1904, ko je bila obnovljena in dozidana nekdanja »Pavličova« gostilna. Poleg gostilne je bila trgovina z mešanim blagom – Bukvič. Na razglednici na desni je viden park okrog evangeličanske cerkve, ki je bila ograjena z lesenim plotom. Le-ta je bil okrog leta 1927 zamenjan z zidano ograjo. Na zadnji strani razglednice je besedilo, zapisano v prekmurščini.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

21. februarja, 2020

Rimskokatoliška cerkev v Bucsuju

Rimskokatoliška cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena v 13. stoletju. Evangeličani so jo uporabljali v 17. stoletju, od 1673 pa katoliški verniki. Gotski slog je v 18. stoletju zamenjal barok. Stolp stoji nad vhodom. Med letoma 2011 in 2013 so obnovili oltar, prižnico, kipe in streho. Leta 2019 so prenovili vrata in okna, zunanjščino, notranjščino,…
30. aprila, 2020

Studenec s kupolo, spomenik 1. svetovne vojne v kraju Sitke

Spomladi leta 1915 so graditelje enega največjih taborišč Avstro-ogrske monarhije v kraju Ostffyasszonyfa namestili v začasni tabor pri kraju Kissitke. Za okrog tisoč ruskih in srbskih taboriščnikov – da bi preprečili epidemije in zagotovili čisto vodo – so 17. junija 1915 odredili očiščenje bližnjega izvira Kurcon in tako tabor oskrbeli z vodo. Na okvir izvira…
11. februarja, 2020

Evangeličanska cerkev Hodoš

Evangeličanska cerkvena občina Hodoš je bila kot tretja po vrsti po Tolerančnem patentu (1781) ustanovljena 1. novembra 1783 in v istem letu je bila zgrajena tudi prva cerkev. Ker pa je začela čez čas propadati, so začeli z gradnjo druge, ki je bila dokončana leta 1823. Sedanja cerkev iz opeke, ki je tretja po vrsti,…
18. avgusta, 2020

Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina

Arhitekt Jože Plečnik je na povabilo Franca Bajleca pripravil načrt nove cerkve, ki so jo želeli Bogojinčani z župnikom Ivanom Bašo na čelu. V novo arhitekturo je vključil ohranjen del gotske cerkve, tej pa dodal monumentalno prostornino s kamnitim stebrom in ravnim lesenim stropom, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev iz Bogojine in Filovcev.…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

11. marca, 2020

Borovo gostüvanje pri porabskih Slovencih

Borovo gostüvanje je šaljiva poroka na koncu pusta. Fantje in dekleta, oblečeni kot družice in drugi, skupaj z „nevesto” in „ženinom” odvlečejo bor v spremstvu našemljencev v središče vasi. Šega porabskih Slovencev se razlikuje od madžarskega in avstrijskega običaja v tem, da se glavni akterji pogovarjajo v slovenščini in madžarščini. Tudi dandanes organizirajo „gostüvanje" samo…
20. februarja, 2020

Krajinska monografija Őrséga iz Bajánsenye

Az Eörséghnek Leirása ugymint: Annak Természete, Története, Lakosai ezeknek szokásai, nyelvszokása a' mellyeket öszve szedegett Nemes-Népi Zakál György: 1818-dik Esztendőben. Opise je zbral György Nemes-Népi Zakál leta 1818 v kraju Senyeháza. Rokopis je bil prvič objavljen leta 1985, nato pa leta 2002. Vsebuje geografske, zgodovinske in etnografske podatke o vasicah v Őrségu.
20. februarja, 2020

Zgodba o nastanku Črne mlake (Fekete-tó) v kraju Farkasfa

Črna mlaka se nahaja na stičišču vasi Andovci, Farkasfa in Szalafő. Ne gre za jezero, v njej ni vode, temveč šota, močvirje. Njen nastanek je zabeležen v več različicah. V kraju Farkasfa vedo, da je stala na njenem mestu nekoč cerkev. Nekoč je neka ženska zamujala k božični polnočnici. Ko je stopila do praga cerkve,…
10. februarja, 2020

Okrašen vodnjak

Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…

Naključni izbor osebnosti

10. februarja, 2020

Zala György

György Zala se je rodil kot György Mayer 16. aprila 1858 v Dolnji Lendavi v rimskokatoliški družini. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto, nato pa v šolo risanja. Želel je poslati slikar, a ga je Adolf Huszár premamil in ga popeljal v svet kiparstva. Leta 1879 so ga sprejeli na dunajsko akademijo, od…
29. aprila, 2020

Ostffy Miklós

Miklós Ostffy je bil 27. junija 1669 prisoten na škofovski sinodi v Büku. 29. avgusta 1669 je v kraju Asszonyfa sprejel novega škofa Istvána Szenczija Feketeja. Leta 1679 je preganjanega protestantskega škofa Ostffy sprejel v svoj grad v kraju Asszonyfa. Leta 1680 so dunajske cesarske čete grad zravnale z zemljo. Ostffy je pobegnil in se…
18. avgusta, 2020

Štefan Kovač – Marko

Štefan Kovač se je rodil 28. 8. 1910 v Nedelici. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot odvetniški pripravnik. Neposredno pred drugo svetovno vojno je bil vodja Komunistične partije Slovenije v Prekmurju. Po madžarski okupaciji Prekmurja aprila 1941 je postal organizator in vodja odporniškega gibanja v Prekmurju, ki je bilo poleti…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.