Po smrti kraljice Elizabete se je kult Elizabete na Madžarskem najbolj razvil. Kmetijski minister Ignác Darányi je 19. novembra 1898 spodbudil zasaditev "Spominskih dreves kraljice Elizabete": "Elizabeta je bila občudovalka lepot narave, njen spomin morajo razglasiti milijoni dreves." Vasica Nádasd je zasadila 6 hrastov, princ Ödön Batthyány-Strattmann je na obrobju vasi ustvaril tudi dva nasada: poleg gozda Malomló in v gozdu Almásd. Od slednjih so ostali le še kamni drobci, vidni na fotografijah.

Leta 1941, ko so Madžari ponovno zasedli Prekmurje, so v številnih krajih postavili oz. izobesili madžarske zastave, s čimer so želeli tudi simbolično izraziti priključitev Prekmurja k Madžarski. Na fotografiji je svečanost ob posvetitvi madžarske državne zastave v Lendavi, ki se je odvila 20. avgusta 1942 na dan sv. Štefana, ki velja za enega izmed največjih madžarskih državnih praznikov. 20. avgust je na Madžarskem tako državni kot tudi cerkveni praznik; Madžari na ta dan praznujejo ustanovitev svoje države, to je države svetoštefanske krone, saj je bil njihov prvi kralj sv. Štefan 20. avgusta 1083 razglašen za svetnika.

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.