Po priključitvi Prekmurja leta 1919 so se začele pojavljati težnje po ustanovitvi lastnih izobraževanih institucij. Zaradi ruralnosti področja se je zdela ustanovitev kmetijske šole najbolj smotrna. Kmetijski strokovnjak Anton Šego je leta 1921 veleposestvo plemičev St. Julien Wallsee v Rakičanu izbral kot lokacijo bodoče kmetijske šole. Čeprav svojih prostorov še ni imela, je bila šola z odlokom kralja Aleksandra ustanovljena leta 1926. Za šolo je bilo prvotno namenjeno 286 ha zemlje, po agrarni reformi jih je dobila 69. Končni postopki za izgradnjo šole so stekli leta 1934. Štiri leta kasneje je bila šola zgrajena in 23. oktobra tudi blagoslovljena.

Leta 1885 je Nándor Frigyes Fuss odprl svojo lekarno v Dolnji Lendavi. Dne 20. decembra 1887 je na ministrstvo za notranje zadeve v Budimpešti poslal prošnjo za odprtje svoje lekarne tudi v Beltincih. Svojo prošnjo je utemeljeval z razlogi, da je Dolnja Lendava oddaljena 21 km od Beltincev, ki so središče, ter da v okolici živi med 7 in 8 tisoč prebivalcev, ki nimajo svoje lekarne. Sicer delujeta tam dva zdravnika, ki imata svojo domačo lekarno, s čimer pa povzročata veliko škodo uradnemu lekarnarju. Dne 5. septembra 1888 je ministrstvo dalo Nándorju Frigyesu Fussu dovoljenje za odprtje lekarne; le-to se uradno odprli 30. januarja 1889.

Razglednico Kobilja, madžarsko Kebeleszentmárton, so izdale madžarske oblasti v času druge svetovne vojne. Na razglednici so štirje motivi: cerkev sv. Martina, šola, župnišče in mlin na Kobiljskem potoku. Ob mlinu je tudi zapis, da gre tudi za kopališče

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.