Legenda ikon na mapi

Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

10. februarja, 2020

Novak

Franc (Feri) Novak (1906, Murska Sobota – 1959, Sračinec), arhitekt in urbanist. Študiral je na likovni akademiji na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v projektiranju v Parizu in na visoki tehniški šoli na Dunaju. Med leti 1934 in 1938 ter 1945 in 1950 je opravljal naloge občinskega in okrajnega arhitekta in urbanista v Murski Soboti,…
21. februarja, 2020

Prisilni pristanek madžarskega letala

Na posnetku je madžarsko letalo italijanske izdelave, ki je zaradi okvare prisilno pristalo v Moravskih Toplicah (tedaj samo še Moravci). Pred letalom stoji vojak jugoslovanske vojske, z njim sta se fotografirala tudi lastnik fotografije Franjo Štingl in njegova soproga (tretji in čtrti z leve).
30. aprila, 2020

Potrdilo vaške uprave naselja Ják

Potrdilo vaške uprave naselja Ják z dne 20. maj 1884, opremljeno s kolkom in pečatom potrjuje, da Sándorné Németh, rojena Julianna Németh, od 1. maja tekočega leta vse do tega datuma preboleva poporodno sepso in se zaradi tega ne more udeležiti naroka kraljevega sodišča, določenega za 6. maj.
10. februarja, 2020

Skica slike glavnega oltarja rimskokatoliške cerkve v Nemesládonyju iz leta 1854

Leta 1858 je Ferenc Storno st. za glavni oltar načrtoval upodobitev zavetnika cerkve, škofa svetega Nikolaja iz Myre (270 - 343). Cerkveni dostojanstvenik se pojavi pred nami, upodobljen med gotsko uokvirjenimi vrati med spuščanjem po stopnišču, nosi ogrinjalo in na glavi ima bogoslužno škofovo pokrivalo. V desni roki drži knjigo z atributi s tremi zlatimi…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

3. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Sótony

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
30. marca, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Berkovci in Janusocz

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
18. februarja, 2020

Pečatnik (typarium) naselja Ivanovci

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
18. avgusta, 2020

Zapis o smrti duhovnika in narodnega buditelja Franca Ivanóczyja

Rodil se je 25. 8. 1857 v Ivanovcih kot Franc Kodila. Iz spoštovanja do duhovnikov rojakov je spremenil rodbinsko ime v Ivanóczy. Študij bogoslovja je končal v Budimpešti, kaplanoval pa je v Murski Soboti. Leta 1885 je doktoriral iz Svetega pisma in klinopisnih spomenikov. Od marca 1889 do svoje smrti je bil župnik na Tišini. Bil je prekmurski narodni buditelj; boril se je za pravice slovenskega jezika v cerkvi, šoli in tisku. Ob strani so mu stali tudi drugi narodno zavedni duhovniki (Jožef Klekl, st., Ivan Baša, Jožef Klekl, ml., Jožef Sakovič …). Napisal je več del z versko vsebino, začel izdajati nabožni mesečnik in ustanovil Društvo najsvetlejšega Srca Jezušovoga.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

21. februarja, 2020

Grobna gomila iz Vaskeresztesa

Prvo gomilo, visoko 6,5 metra s premerom 34 m, so odkrili leta 1978 pod vodstvom Márie Fekete. Znotraj gomile je bila grobnica, orientirana v smeri sever–jug, v velikosti 6,7 x 7 m, narejena iz suho položenega kamna. Na južni strani je bil vhod, ki je bil označen z dvema paroma stebrov. Nekoč so stali stebri…
30. aprila, 2020

Grad v Murski Soboti

Gradovi so bili upravna, gospodarska in politična središča fevdalnega ozemlja. Soboška graščina predstavlja gosposko prebivališče, zasnovano v drugi polovici 16. stoletja kot renesančni dvorec, ki so mu v 18. stoletju prizidali baročne dodatke.
11. marca, 2020

Spomenik svetovne vojne v Števanovcih

Spomenik je bil postavljen leta 1925. Na vrhu spomenika stoji knez Árpád. Na podstavku kipa je vojak iz prve svetovne z mladim fantom in padlim tovarišem. Na podstavku kipa so zapisana imena padlih junakov iz prve in druge svetovne vojne iz Števanovcev, Otkovcev, Andovcev in z Verice.
18. avgusta, 2020

Škofijska cerkev sv. Nikolaja, Murska Sobota

Današnja cerkev je bila zgrajena med letoma 1910 in 1912 po načrtih soboškega arhitekta Lászla Takátsa. Gotsko cerkev iz 14. stoletja so predhodno porušili, ohranjena sta le gotski prezbiterij in zvonik, ki je bil med novogradnjo povišan. Nova cerkev je triladijska bazilika s korom za orgle nad vhodom, grobnico za grofa Szapáryja (patrona cerkve) na…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

20. februarja, 2020

Pripovedka iz kraja Ostffyasszonyfa

Pripovedka Ostffy Miklós a kaszaházban/ Miklós Ostffy v hiši kos govori o lokalnem posestniku, ki je med protireformacijo vztrajal pri svoji protestantski veri. Avstrijske cesarjeve čete so uničile tudi Ostffyjev grad, on je pobegnil, a so ga ujeli. Po legendi so ga zaprli v hišo na Dunaju, kjer so kosilnice razrezovale ujetnike. Ostffy je ostal…
29. aprila, 2020

Izdelovanje prekmurskih remenk s praskanjem

V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
20. februarja, 2020

Izrek iz Kercaszomorja

»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.
18. avgusta, 2020

Časarov mlin

Časarov vodni mlin v Berkovcih je prenehal delovati leta 1968, od leta 2000 je preurejen v »muzej« za ogled in vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod št. EŠD 9272. Gre za nadstropno leseno mlinsko stavbo, zgrajeno leta 1930. Vodno kolo je leta 1946 nadomestila Francisova turbina, za dodatni pogon je služil tudi batni stroj…

Naključni izbor osebnosti

15. maja, 2020

Ivan Jerič

Ivan Jerič je bil duhovnik in predan zagovornik slovenskih narodnih interesov. Boril se je v 1. sv. vojni, aktivno je bil vključen v gibanje za priključitev Prekmurja h kraljevini SHS in Maistrov borec. Končal je teologijo v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. Bil je župnik v Lendavi, Turnišču in Murski Soboti, dekan…
21. julija, 2020

Verebi Végh Gyula

Leta 1906 se je z družino preselil v Bozsok, v dvorec Sibrik. Leta 1912 je sodeloval pri organizaciji razstave zgodovine umetnosti o Županiji Vasvár v mestu Szombathely, v stavbi Muzeja Savaria. Med letoma 1917 in 1934 je bil generalni direktor Muzeja uporabne umetnosti in živel v Budimpešti. Leta 1934 se je umaknil v Bozsok v…
19. maja, 2020

Ladislav Danč

Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
8. aprila, 2020

Dr. Lajos Kuntár

Zbirka reportaž z naslovom Véres Don (Krvavi Don) je sestavljena na podlagi Kuntárjevega poročanja iz 2. sv. vojne. Zaradi nje je moral živeti kot drugorazredni državljan do spremembe režima. Napisal je več 1000 člankov in 8 monografij. Bil je član uredniškega odbora znanstvene revije Vasi Szemle in urednik publikacije Vasi Helytörténeti és Honismereti Közlemények. Ustanovil…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.