Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Odsek reke Rabe pri naselju Ivánc je z vidika zaščite pred poplavami izredno problematičen. Raziskovalna shema to stanje obrazloži na sledeč način: opaziti je, da Raba teče v strugi, ki leži približno dva metra višje od potoka Vörös. Nekaj kilometrov nižje res zaide v globje ležeči odsek, od tam pa na južni strani vzporedno z njo teče potok Csörnöc, na spodnjem toku pod imenom Herpenyő, ki ima manjši vodni tok in v katerem se zbira voda iz izvirov regije Hegyhát. V primeru visokega vodostaja se vmesni prostor med reko in potokoma združi in se spremeni v pravo morje.

Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Ob bedenju pri mrličih so po starem običaju ob molitvah peli nabožne pesmi. Leta 1796 je Štefan Sijarto izdal prvo tiskano izdajo Mrliških pesmi (Mrtvecsne peszmi) v prekmurščini. Pesmarica se je kasneje veliko prepisovala in med prepisovanjem spreminjala. Pričujoči dokument je bil last Antona Kereca iz Pečarovcev in je eden zgodnejših delnih prepisov omenjene pesmarice.