Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

Leta 1885 je Nándor Frigyes Fuss odprl svojo lekarno v Dolnji Lendavi. Dne 20. decembra 1887 je na ministrstvo za notranje zadeve v Budimpešti poslal prošnjo za odprtje svoje lekarne tudi v Beltincih. Svojo prošnjo je utemeljeval z razlogi, da je Dolnja Lendava oddaljena 21 km od Beltincev, ki so središče, ter da v okolici živi med 7 in 8 tisoč prebivalcev, ki nimajo svoje lekarne. Sicer delujeta tam dva zdravnika, ki imata svojo domačo lekarno, s čimer pa povzročata veliko škodo uradnemu lekarnarju. Dne 5. septembra 1888 je ministrstvo dalo Nándorju Frigyesu Fussu dovoljenje za odprtje lekarne; le-to se uradno odprli 30. januarja 1889.

Fotografiji prikazujeta črenšovsko župnijsko cerkev, ki je posvečena svetemu Križu. Fotograf je obe fotografiji posnel z glavne ceste, ki pelje iz Lendave proti Murski Soboti. V času, ko sta bila narejena posnetka, leta 1935, je bila ta cesta še makadamska. V ozadju se vidi nekaj hiš, ki so stale že takrat. Na eni od slik je tudi orač z vprego, ki ročno orje njivo z dvema kravama.

V 1. svetovni vojni so sodelovale neverjetno množične vojske in tudi izgube so bile na obeh straneh izjemno velike. Ženevska konvencija (1864) je vse sodelujoče zavezovala k humanemu ravnanju z vojnimi ujetniki, zato so bila poslopja, namenjena zdravstveni oskrbi, zelo skrbno načrtovana. Centralni inženirski oddelek vojske je pripravil tipske načrte, da so lahko gradbeniki čim prej začeli z delom. Naselje barak v bližini naselja Ostffyasszonyfa (pravzaprav Nagysimonyi), ki je lahko sprejelo 40-50 000 ujetnikov, je do danes popolnoma izginilo, območje pa prekriva gozd.