Legenda ikon na mapi

Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

21. februarja, 2020

Pri Bakovcih

Poznoromantično usmerjeni slikar Alojz Eberl se je v začetku 70. let 19. stoletja kot cesarski davčni uslužbenec z družino preselil v Mursko Soboto. V jeseni svojega življenja je ustvarjal akvarele. Eberlova zapuščina tvori jedro likovne umetnostnozgodovinske zbirke 19. stoletja, povezane s preteklostjo Murske Sobote in njene okolice v obdobju, ko se je začela oblikovati mestna…
19. februarja, 2020

Prazgodovinski železni meč iz Gencsapátija

Železen meč v nožnici. Okoli ročaja so našli tudi lesne ostanke. Manjka zaključna konica nožnice, zaponka za obešanje je polkrožno zaprta. Našli so ga na objektu št. 793. To je bil grob, orientiran v smeri vzhod–zahod, 30–40 let starega moškega, pokopanega v ležečem položaju. Predmet sta leta 2004 odkrila Katalin Pap Ildikó in Gábor Ilon.
19. februarja, 2020

Posoda (skleda) iz Bozsoka

Glazirana posthabanska, fajansna keramika z dvema ročajema. Okrašena s stiliziranimi cvetovi zeleno-modro-rumeno-rjavo-vijolične barve na belem ozadju. Na dnu sklede, na sredini je napis SM 1794. Ena izmed dragocenih in številnih keramik iz zbirke Végh, med šestimi posthabanskimi skledami z letnico. Habani (novi kristjani) so pripadniki veroizpovedi, ki sledi radikalnim smernicam reformacije. Lončarji so posode prekrivali…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. februarja, 2020

Vabilo Angleške potovalne družbe za potovanje v Ameriko, poslana krajanoma Lončarovcev in Berkovcev

József Ozvatics iz Berkovcev in József Novák iz Lončarovcev sta se leta 1904 odločila za emigracijo v Ameriko. Na angleško potovalno družbo v Rotterdamu sta poslala tudi aro za potovanje. József Ozvatics je želel vrnitev are, ker se je odločil za emigracijo v drugo državo. Potovalna družba mu je poslala pismo o načinu vrnitve are in splošen dopis/vabilo za pomoč Madžarom, ki potujejo v Ameriko. Vabilo angleške potovalne družbe za potovanje v Ameriko iz Rotterdama vsebuje vse potrebne osnovne informacije o potovanju, ki so koristile izseljencem, npr. o ladjah, pristaniščih, prehrani na ladji, cenah ipd.
2. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Kupács in Csempesz

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
3. marca, 2020

Zakon o vinogradu naselja Križevci

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
11. februarja, 2020

Rojstvo Ferda Godine

Ferdo Godina se je rodil 18. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici očetu Marku in materi Mariji roj. Doma. V rojstno matično knjigo je vpisan kot Nándor. Bil je slovenski pisatelj, publicist in urednik Ljudske pravice. Njegov literarni opus obsega več kot trideset del; pisal je romane novele, mladinske pripovedi, črtice in povesti. Živel je v Ljubljani, pisal pa je samo v Prekmurju. Izjavil je, da se le tu dobro počuti in da je za njegovo pisanje pomembno razmišljati o ljudeh, ki jih dobro pozna. Njegov najbolj znan in uspešen roman so Bele tulpike.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

18. avgusta, 2020

Židovsko pokopališče v Dolgi vasi

Na njem so pokopani Židje iz Lendave in okoliških vasi. Na pokopališču dolnjelendavskih Židov so spoštovali predpise, da morajo biti napisi na nagrobnih spomenikih obrnjeni proti Jeruzalemu. Židovsko pokopališče obdaja kamnita ograja. Dolnjelendavsko židovsko pokopališče se deli na tri dele, in sicer na hevro, prostor izven hevre in prostor za otroke. Židje so na tem…
11. februarja, 2020

Cerkev sv. Ladislava

Baročna cerkev sv. Ladislava je bila zgrajena leta 1742, zgraditi jo je dal general Ladislav Ebergenyi. Cerkev nosi ime po sv. Ladislavu – madžarskem kralju, ki se je rodil leta 1041. Kralj je postal leta 1077. Cerkev je dolga 34 metrov, široka 16 in visoka 10 metrov. Leta 1894 so prizidali še stransko kapelo, ki…
11. februarja, 2020

Arheološko najdišče Popava

Najdišče Popava se nahaja severno od Lipovcev na in ob trasi pomurske hitre ceste. Na najdišču so bili najdeni naselbinski ostanki iz več časovnih obdobij in grobišče iz zgodnjega srednjega veka. V starejši bakreni dobi je na najdišču stalo naselje. Najdeni so bili nadzemni objekti, zemljanke, različne plasti in vodnjak, ki jih na podlagi najdb…
18. avgusta, 2020

Evangeličanska cerkev vasi Nemescsó

Na osnovi sklepa sopronskega parlamenta iz leta 1681 so protestantje versko življenje lahko izvajali v dveh krajih po županiji, tu so lahko zgradili cerkev, šolo. V Železni županiji sta artikularna kraja bila Nemescsó in Nemesdömölk. Ob obmejni madžarski skupnosti so k Nemescsó spadala tudi nemška in slovenska naselja. Vas je imela dva oratorija, namesto teh…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

20. februarja, 2020

Žrebičkovo jajce iz Rátóta

Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.
20. februarja, 2020

Gledališke igre v Rábagyarmatu

Prvo igro so uprizorili 26. septembra 1920 med gasilsko slovesnostjo v vasi ob posvetitvi prapora. Od 30. let 20. stoletja sta bila mlada učitelja, Jenő Musits in Ernő Nagy, organizatorja amaterskih gledaliških iger skupaj s krajevnimi kaplani. Med letoma 1940 in 1945 sta predstave organizirala Združenje Levente (vojaško usposabljanje za dečke) in KALOT (združenje vaških…
10. februarja, 2020

Büjraštvo

Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…

Naključni izbor osebnosti

19. maja, 2020

Franc-Feri Kühar

Feri Kühar je med letoma 1937 in 1940 obiskoval tehniško šolo v Ljubljani. Njegov učitelj France Kralj, akademski slikar in kipar, je uvedel v kiparstvo socialno-kmečki žanr, po katerem se je zgledoval prvi prekmurski kipar. Podobe kmečkih žena, mož in otrok, izvedene v lesu, terakoti, patiniranem mavcu in le redke v kovini, so njegova najboljša…
18. avgusta, 2020

Jožef Košič

Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in…
19. maja, 2020

Ladislav Danč

Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
15. maja, 2020

Ferdo Godina

Ferdo Godina je prve zgodbe objavljal v Novinah. Študiral je pravo, sodeloval je z liberalnimi društvi, bil urednik Mladega Prekmurca, pisal je za različne časopise in objavljal svojo prozo. Leta 1941 se je v Ljubljani pridružil partizanom in od leta 1944 organiziral odpor v Prekmurju. Po vojni je opravljal več služb, nato pa deloval kot…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.