Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
20. februarja, 2020
Zibelka na gugalnih nogah. V zgornjem delu stranic so paličice. Odprtini sta na zgornji strani končnic za lažji prijem. Izklesana iz trdega lesa, žagana, s klini zbita, pobarvana. Obrabljena, rahlo poškodovana zaradi lesnih škodljivcev.
21. aprila, 2020
Vaza z grbom družine Szapáry je na ogled na stalni razstavi Pomurskega muzeja Murska Sobota. Monumentalno vazo Medici je leta 1783 izdelala tovarna porcelana v Sevresu. Nato so jo kopirale različne tovarne porcelana – služila je za vzor reprezentančne okrasne posode, najpogosteje opremljene z rodbinskim grbom. Vaza je oblikovana na kolovratu, gre za poslikan, glaziran…
21. februarja, 2020
Fotografijo je leta 1966 posnel János Bárdosi, etnograf raziskovalec v Muzeju Savaria. Na vrhu obcestnega križa dva angela s svečami obdajata evharistijo. Kositrno razpelo ob cesti iz 19. stoletja je pod spomeniško zaščito. Fotografija diapozitiva je bila narejena na t. i. diapozitivni film, brez uporabe negative. Uporabljali so ga za predstavitev in v poljudnoznanstvene namene.…
10. februarja, 2020
Kapela Sv. trojice v Lendavskih goricah je bila postavljena leta 1728. Znana je po mumificiranem truplu Mihálya Hadika, ki je umrl leta 1733. Njegovo telo je bilo položeno v zračno, visoko ležečo grobnico kapele in se ni razkrojilo. Telo se je v apnenčastem okolju naravno mumificiralo, mumija je nepoškodovana, posušena, na njej ni nobenih sledi…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
11. februarja, 2020
Med 7. in 9. septembrom 1935 so v Murski Soboti organizirali zvezno razstavo rodovniške živine svetlolisaste pasme, ki je potekala v Szapáryjevem marofu. Na razstavi so bili navzoči predstavniki civilnih in vojaških oblasti na ravni mesta, banovine in države. Po ocenjevanju krav (zmagala je krava Vera lastnika Petra Gjerkeša iz Lutvercev) in bikov (zmagal je bik Karold lastnika Kolomana Vrečiča iz Strukovcev) so se zvrstile še zanimive tekme živine v hoji, oranju in vožnji, na koncu pa je sledil še obhod nagrajene živine po mestu.
31. marca, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
20. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
6. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
1. oktobra 1944 je bila ustanovljena samostojna župnija. Spomladi 1946 so za cerkev naročili načrte pri Janezu Valentinčiču in verniki so se odločili za osmerokotno cerkev. Načrte za cerkev je leta 1946 izdelal Plečnikov učenec Janez Valentinčič, a gradnja se je lahko začela šele leta 1964. Leta 1966 se je porušila kupola, nesreča je zahtevala…
21. februarja, 2020
Stanovanjska hiša s črno kuhinjo, zgrajena je bila leta 1850. Od leta 1970 deluje kot etnografska hiša. Leta 1983 so znova prizidali shrambo in hlev, skedenj manjka. Prostori so bili nameščeni pod eno streho v vzdolžni smeri po parceli. Stene so narejene iz borovih tramov, streha je prekrita z rženo slamo. Na fasadi je rezbana…
18. avgusta, 2020
Na njem so pokopani Židje iz Lendave in okoliških vasi. Na pokopališču dolnjelendavskih Židov so spoštovali predpise, da morajo biti napisi na nagrobnih spomenikih obrnjeni proti Jeruzalemu. Židovsko pokopališče obdaja kamnita ograja. Dolnjelendavsko židovsko pokopališče se deli na tri dele, in sicer na hevro, prostor izven hevre in prostor za otroke. Židje so na tem…
11. marca, 2020
V rotundi iz 11. stoletja so prepoznavni obokani oltar v vzhodnem zidu, vrata, ki vodijo v stanovanjski stolp na severni strani, in zunanja vrata stolpa na vzhodni strani. V grobovih iz 11. in 16. stoletja pod stolpom in v grobovih iz 13.–16. stoletja pred oltarjem so pokopani člani rodbine Nádasdy. S stanovanjskega stolpa severovzhodno in…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
10. februarja, 2020
Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
10. februarja, 2020
Melinci so danes sinonim za ciglarstvo – domače izdelovanje opeke. Od leta 1992 TD Brod predstavlja na Ciglarskih dnevih to dejavnost, posebej izdelavo in žganje opeke. Za turistične potrebe so izdelali tudi ciglarski zid na prostem, kjer je dejavnost čez celo leto predstavljena obiskovalcem. Od 244 domačij je 111 takšnih, ki so grajene iz domače…
20. februarja, 2020
Cerkveni zbor svete Cecilije v Jáku so leta 1994 ustanovili učenci tamkajšnje osnovne šole. Tudi dandanes še pojejo vsako nedeljo pri sveti maši v cerkvi. Večkrat so že nastopili v stolnici v Sombotelu. Pogosto jih vabijo v Avstrijo. Redno nastopajo na Mednarodnem glasbenem festivalu László Lajtha v Kőszegu. Škofijo Sombotel so zastopali na Srečanju zborov…
Naključni izbor osebnosti
30. aprila, 2020
Sojenje v kraju Farkasfa je bil najbolj krvav dogodek v pravosodju komunističnega režima na Madžarskem. Leta 1953 je bilo pred sodišče postavljenih 70 ljudi zaradi obtožb vohunjenja za Jugoslavijo in zarote. Deset ljudi je bilo obsojenih na smrt ali so umrli zaradi posledic sojenja: Józsefné Bekes, József Bekes, Péter Wrangel, Ferenc Sipos, Ernő Szabó, János…
18. avgusta, 2020
Družina Széll prihaja iz Bucsuja. József Széll (1801-1871) je diplomiral iz prava v Győru (1820). Bil je podžupan Županije Vasvár (1842–1848), pozneje je bil županski upravitelj (1867–1871) Bil je poslanec v državnem zboru leta 1848, nato med letoma 1865 in 1868. Njegov sin je bil Kálmán Széll (1843-1915), predsednik vlade, vnuk pa je bil József…
20. maja, 2020
llustratorja, animatorja, kiparja in filmskega režiserja Mikija (Nikolaja) Mustra (1925, Murska Sobota – 2018, Ljubljana) pozna slovenski prostor predvsem po njegovih stripovskih junakih: Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, katerih dogodivščine je objavljal v Slovenskem poročevalcu med leti 1952 in 1973. Je avtor več slikanic za otroke, reklamnih spotov, serije risanih filmov in karikatur. Muster je bil…
10. februarja, 2020
György Zala se je rodil kot György Mayer 16. aprila 1858 v Dolnji Lendavi v rimskokatoliški družini. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto, nato pa v šolo risanja. Želel je poslati slikar, a ga je Adolf Huszár premamil in ga popeljal v svet kiparstva. Leta 1879 so ga sprejeli na dunajsko akademijo, od…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.