Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
2. aprila, 2020
Posodica s štirimi nogami za shranjevanje žlic v obliki škatle. Dno in hrbtna končnica sta rešetkasto izdelana iz lesenih vejic. Hrbtna končnica je višja, okrašena z rozetami, tulipani. Eden najlepših primerkov te vrste v Železni županiji.
21. aprila, 2020
Listina cesarja Rudolfa II. bratoma Luthar iz Sebeborcev, ki priča o podelitvi plemiškega naslova bratoma Luthar, svobodnjakoma iz Sebeborcev.
21. aprila, 2020
Vaza z grbom družine Szapáry je na ogled na stalni razstavi Pomurskega muzeja Murska Sobota. Monumentalno vazo Medici je leta 1783 izdelala tovarna porcelana v Sevresu. Nato so jo kopirale različne tovarne porcelana – služila je za vzor reprezentančne okrasne posode, najpogosteje opremljene z rodbinskim grbom. Vaza je oblikovana na kolovratu, gre za poslikan, glaziran…
7. aprila, 2020
Skrinja iz kovanega železa z obrobnim zapahom v notranjosti pokrova. Po besedah darovalca Józsefa Csabe je delo vaškega kovača. Domnevajo, da bi naj bila skrinja krajevnega tesarskega ceha, kar kaže tudi podatek, da so v njej dalj časa shranjevali mojstrsko spričevalo /1809/ Tesarskega ceha iz Csákánya. Verjetno so jo v okrožju naselja Csákánydoroszló uporabljali kot…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
19. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
18. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
11. februarja, 2020
Ena od obrti, s katero so se ukvarjali prekmurski Romi v preteklosti, je bilo tudi brusarstvo. Prekmurski brusači so potovali po vsem Prekmurju in tudi po Sloveniji. V domač kraj so se vračali šele po treh ali štirih mesecih. Navadno je brusača spremljala žena. Mož je brusil ali popravljal dežnike, žena pa je zbirala predmete, ki so jih ljudje dajali v popravilo, in skrbela za hrano. Po vaseh so brusače težko pričakovali, saj nihče drug ni znal tako dobro brusiti nožev. Romski brusač je poleg brušenja nožev popravljal in krpal kuhinjsko posodo. Na fotografiji je brusač s svojim brusom, poslikan leta 1935, ko je obiskal Tišino.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
11. marca, 2020
V Lócsu je stala cerkev že v srednjem veku, vendar ne na sedanjem mestu, temveč na starem pokopališču. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1734, njen stolp pa leta 1746. Leta 1901 so stavbo povečali. Stolp je med letoma 1928 in 1931 dobil sedanjo obliko in neoromansko fasado.
18. avgusta, 2020
Dvoetažna stavba z zvonikom, ki spominja na kapelico. Zvonik gasilske postaje, v bližini obelisk z zgodovinskim sokolom, spomenik junakom 1. svetovne vojne.
21. februarja, 2020
Rimskokatoliška cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena v 13. stoletju. Evangeličani so jo uporabljali v 17. stoletju, od 1673 pa katoliški verniki. Gotski slog je v 18. stoletju zamenjal barok. Stolp stoji nad vhodom. Med letoma 2011 in 2013 so obnovili oltar, prižnico, kipe in streho. Leta 2019 so prenovili vrata in okna, zunanjščino, notranjščino,…
2. marca, 2020
Leta 1638 je Mihály Weöres iz Budakeszija prejel od Ferdinanda III. plemiški naziv. Leta 1720 je Karel III. podaril posest v Nemescsóju kapetanu uporniških krucev Mihályu Weöresu III. Datuma gradnje enonadstropnega baročnega dvorca s tlorisom v obliki črke L na posestvu Weöres ne poznamo. Novo podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja, ko je…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
20. februarja, 2020
Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.
20. februarja, 2020
Črna mlaka se nahaja na stičišču vasi Andovci, Farkasfa in Szalafő. Ne gre za jezero, v njej ni vode, temveč šota, močvirje. Njen nastanek je zabeležen v več različicah. V kraju Farkasfa vedo, da je stala na njenem mestu nekoč cerkev. Nekoč je neka ženska zamujala k božični polnočnici. Ko je stopila do praga cerkve,…
11. marca, 2020
Prvi poklicni slovenski znanstvenik na Madžarskem je v madžarščini in slovenskem števanovskem narečju zapisal postopek ptičjega lova na brinovke. Dokumentiral je značilno fonetiko in skladnjo lokalnega narečja v letu 1940.
21. februarja, 2020
Najpogostejša tehnika okraševanja velikonočnih jajc je bilo "pisanje z voskom" na lupini surovega jajca. Površino jajc so razdelili na dve polji ali na štiri polja. V Bucsuju imajo nekateri motivi na z voskom popisanih jajcih svoja imena: "8 ali 24 src", "vrv za boben", "listnat" in "grabljast". Vzorec " vrv za boben " je znan…
Naključni izbor osebnosti
19. maja, 2020
Leta 1973 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem slikarskem opusu namenja največji poudarek krajinskemu slikarstvu z upodabljanjem rojstne pokrajine in vasi Kükeč, v figuraliki pa se osredotoča na Jedce – vaške marginalce kot prispodobe minljivosti. V mladosti je slikal napise na mrtvaške vozove in na njegovih slikah se najdejo lastnoročni…
19. maja, 2020
Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
15. maja, 2020
Po končanem bogoslovju v Sombotelu leta 1897 in novi maši na Tišini je bil kaplan v več župnijah in župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in preselil v Črenšovce. Takrat se je začelo njegovo plodno delo politika, urednika in pisca. Bil je mnenjski voditelj katoliških Slovencev v Prekmurju, aktivno vključen v prevratne dogodke…
21. julija, 2020
Madžarski pesnik, esejist in huzar. Potomec starih plemiških družin. Šolal se je v Angliji, kjer je tudi diplomiral. Bil je član ekskluzivnega kluba Apostoli univerze v Cambridgeu, v katerega so bili vključeni nekateri elitni študenti. Svoje prve pesmi je objavil v Angliji. Pisal je tako v angleščini, kot tudi v madžarščini: pesmi, eseje, študije. Ob…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).