Legenda ikon na mapi
Naključni izbor iz predmetov
10. februarja, 2020
Grad Grad je največje grajsko poslopje na slovenskih tleh. V virih se prvič omenja leta 1271 kot Limbuh, sicer pa je večino časa nosil ime Gornja Lendava. Zgrajen na vrhu hriba zaobjema prostorno terasasto dvorišče in kaže podobo mnogih prezidav in dograjevanj, od ostankov romanskega zidu grajskega jedra do gotskega obzidja, renesančnega palacija, baročnih stolpov,…
18. avgusta, 2020
Idealizirana podoba madžarskega kralja Ladislava v razkošni oblačilni opravi z žezlom v desnici in poenostavljeno izvedbo madžarske krone tvori par s skulpturo sv. Štefana. Čustvenost je naznačena z držo levice, ki jo prislanja na srce, nagibom glave in pogledom. V tem obdobju so bile številne prekmurske cerkve in grajske kapele opremljene z umetninami, ki oživljajo…
18. avgusta, 2020
Upodobitev mrtvega križanega Jezusa. Telo je s tremi žeblji pribito na križ. Okoli ledij valovi opasica, na trupu pa zeva rana, iz katere se v debelih kapljah zliva kri. Rane in sledi mučeništva se jasno rišejo na obrazu, rokah in nogah, ki so posejane z modricami in krvnimi sragami. Obraz je izmučen, skrajno ekspresiven, lica…
21. aprila, 2020
Jedilni pribor sestavlja: 6 velikih žlic, 1 manjša zajemalka, 6 malih vilic, 6 velikih vilic, 6 malih nožev, 6 velikih nožev. Komplet 31 kosov jedilnega pribora je bil v posesti murskosoboške plemiške rodbine grofa Antala Szapáryja (1802–1883) in njegove žene Avguste, grofice Keglevich de Buzin (1808–1879). Gre za izjemen komplet in umetnoobrtno kakovostno delo, ki…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
19. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
11. februarja, 2020
Ivan Perša je bil rojen v Ižakovcih 2. 4. 1861. Po posvetitvi 1885 je bil kaplan pri Gradu. Tu je ustanovil društvo sv. Škapulera in društvo Srca Jezuša in Marije. Maja 1887 je nastopil službo duhovnika v Dol. Seniku, kjer je služboval do leta 1894, ko je bil premeščen v Gor. Senik. Tu je spisal knjižico v prekmurskem narečju Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi Szvétoga Skapulera, ki je izšla leta 1898 v Monoštru. V njej so navodila in nasveti mladim duhovnikom. Od avgusta 1913 do svoje smrti 26. 9. 1935 je bil župnik v Pečarovcih. Fotografija je nastala ob Perševi zlati maši, ki so se je udeležili dekana Janoš Slepec in Jožef Hauko, duhovnik Jožef Klekl in odvetnik Nikolaj Pinter.
11. februarja, 2020
Šola v Gerlincih je bila ustanovljena leta 1899. Prvotno je bila enorazredna, kasneje dvorazredna. Pouk je najprej potekal v madžarščini, po letu 1921 v slovenščini, med drugo svetovno vojno deloma v madžarščini in deloma v prekmurskem narečju. V šestdesetih letih 20. stoletja je šola postala podružnica Osnovne šole Cankova, ukinjena je bila leta 1971 . Do leta 1952 so na šoli poučevali tudi verouk oziroma veronauku. Pouk so izvajali duhovniki, ki so sestavljali tudi redna letna poročila. Iz poročila za šolsko leto 1933/34 je razvidno, da je takrat dvorazredno šolo v Gerlincih obiskovalo 56 dečkov in 51 deklic, ki so se redno udeleževali verskega življenja in prejemali zakramente.
31. marca, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
11. februarja, 2020
Najdišče Ivankovci se nahaja na in ob trasi pomurske hitre ceste zahodno od vasi Trimlini, nasproti bioplinarne. Na najdišču so bili najdeni naselbinski ostanki iz več časovnih obdobij. V starejši bakreni dobi je stal manjši zaselek z nekaj zemljankami, najdbe kažejo na kulturno pripadnost arheološki lasinjski kulturi (okoli 4200 pr. n. št.). Iz starejše in…
18. avgusta, 2020
Arhitekt Jože Plečnik je na povabilo Franca Bajleca pripravil načrt nove cerkve, ki so jo želeli Bogojinčani z župnikom Ivanom Bašo na čelu. V novo arhitekturo je vključil ohranjen del gotske cerkve, tej pa dodal monumentalno prostornino s kamnitim stebrom in ravnim lesenim stropom, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev iz Bogojine in Filovcev.…
11. februarja, 2020
Evangeličanska cerkvena občina Puconci je bila ustanovljena 4. avgusta 1783 kot prva po uveljavitvi Tolerančnega patenta Jožefa II. iz leta 1781. Prva cerkev, ki je bila precej manjša in tudi skromnejša od sedanje, je bila zgrajena in posvečena 8. decembra 1784 na zemljišču, ki ga je v ta namen podaril grof Maximilian Battyányi. Poimenovana je…
18. avgusta, 2020
V zvonike so nameščali zvonove, služili so tudi pri zaščiti zvonarjev. kalvinski zvonik v Pankaszu stoji na najvišji točki vzhodnega dela vasi. Zgrajen je bil leta 1755. Letnica izdelave zvonika s štirimi stebri je navedena na vzhodnem delu podpornega stebra na jugovzhodni strani. Zvon so stalili med prvo svetovno vojno. Do leta 1920 je bil…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
20. februarja, 2020
Az Eörséghnek Leirása ugymint: Annak Természete, Története, Lakosai ezeknek szokásai, nyelvszokása a' mellyeket öszve szedegett Nemes-Népi Zakál György: 1818-dik Esztendőben. Opise je zbral György Nemes-Népi Zakál leta 1818 v kraju Senyeháza. Rokopis je bil prvič objavljen leta 1985, nato pa leta 2002. Vsebuje geografske, zgodovinske in etnografske podatke o vasicah v Őrségu.
20. februarja, 2020
Po ljudskem izročilu je stal pri izviru Muszla razbojniški grad. Okoli hriba je vseokoli tekla voda. Pravijo, da so našli zlati zaklad, sedmerokrak svečnik.
11. marca, 2020
Prvi poklicni slovenski znanstvenik na Madžarskem je v madžarščini in slovenskem števanovskem narečju zapisal postopek ptičjega lova na brinovke. Dokumentiral je značilno fonetiko in skladnjo lokalnega narečja v letu 1940.
18. avgusta, 2020
Čevljarska delavnica Kisilak je zadnja v Pomurju, ki izdeluje čevlje. Karel je imel v tridesetih letih 20. stoletja svoj tovorni avtomobil in 15 zaposlenih, ki so izdelovali in prodajali čevlje na sejmih po vsem Prekmurju, na Hrvaškem (do Legrada) in Štajerskem. Geza st. je leta 1962 od očeta prevzel delavnico in delal do približno leta…
Naključni izbor osebnosti
8. aprila, 2020
Zbirka reportaž z naslovom Véres Don (Krvavi Don) je sestavljena na podlagi Kuntárjevega poročanja iz 2. sv. vojne. Zaradi nje je moral živeti kot drugorazredni državljan do spremembe režima. Napisal je več 1000 člankov in 8 monografij. Bil je član uredniškega odbora znanstvene revije Vasi Szemle in urednik publikacije Vasi Helytörténeti és Honismereti Közlemények. Ustanovil…
14. maja, 2020
Rojen je bil na Cankovi, kjer stoji njegova rojstna hiša. Pozneje se je družina preselila v Skakovce, od tam pa v Potrno (Laafeld v Avstriji). Avgust je končal gimnazijo v Monoštru in Sombotelu, nato pa jezikoslovje na univerzi v Budimpešti, kjer je doktoriral leta 1913. Bil je učitelj na več šolah, po letu 1920 pa…
30. aprila, 2020
30. aprila, 2020
Politik legitimist, od 1904 član zgornjega doma, od 1919 eden od vodij dunajskega antiboljševističnega komiteja. Friedrichova vlada ga je imenovala za glavnega vladnega komisarja Prekodonavja, njegova zasluga naj bi bila, da so v Sopronu in okoliških vaseh razpisali plebiscit o tem, kateri državi bi želeli pripadati. Med drugim poskusom osvojitve ogrskega prestola oktobra 1921 se…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).






