Portret prikazuje grofico Marijo Luize/Ludoviko (1874-1949), leta 1898 se je poročila z grofom Pavlom/Pál Szapáryjem, ki je bil guverner Reke v letih 1905/1906. Od konca 17. stoletja je madžarska plemiška rodbina Szapáry posedovala soboški grad. Na portretu grofice Marije Ludovice Stanislave Przezdzdieski je na profilu s hrbtne strani naslikana mlada žena v rožnati obleki z…

Album so grofici Geraldine Niczky dr. Kálmánné Horváth, pokroviteljici četne zastave, v spomin na razvitje prapora podarili častniki in moštvo madž. kraljevega 11. honved graničarskega bataljona. Od leta 1938 so državne meje običajno varovale enote mejnih stražnikov – graničarjev. Album je izdelala Erzsébet Derezsán, umetnica iz Sombotela. Platnico albuma krasi grb Kraljevine Madžarske (grb s…

Album so grofici Geraldine Niczky dr. Kálmánné Horváth, pokroviteljici četne zastave, v spomin na razvitje prapora podarili častniki in moštvo madž. kraljevega 11. honved graničarskega bataljona. Od leta 1938 so državne meje običajno varovale enote mejnih stražnikov – graničarjev. Album je izdelala Erzsébet Derezsán, umetnica iz Sombotela. Platnico albuma krasi grb Kraljevine Madžarske (grb s…

Mešalnik kvasa je narejen iz trdega lesa.

Mikalnik, okrašen z valovitimi linijami. Mikalnik je okroglo, okovano česalo (glavnik), opremljeno z žeblji. V spodnji del so vklesani vijugasti vzorci. Predmet je zbiratelj Komjáth Kálmán pridobil od Ernőja Baksija v naselju Szaknyér ter ga daroval muzeju.

Miza domače izdelave za medenje masla. Na široki ploščini mize so tri ukrivljene letvice za polaganje nečke. Na pol razrezano leseno korito za gnetenje testa je izrezljano, valjar je močno rebrast z ročajem na obeh koncih. Del plošče je pobarvan – očitno za drugotno rabo.

Pravokotna lesena plošča z rebrastim dnom. Na vrhu je lesen ročaj. S tem so z mlatenjem poravnavali rženo slamo na strehi hiš, ki so bile pokrite s škopano slamo.

Fotografija prikazuje mlin, ki se je nahajal v kraju Kobilje ob istoimenskemu potoku. Na fotografiji v ospredju stoji prvotni lastnik fotografije, Franjo Štingl, na drugi strani potoka, ob mlinu, pa so domačini.

Monga izrezljana iz trdega lesa, vrhnja plošča bogato okrašena s španskim voskom. Robovi so obrabljeni, črvivi.

Mrtvaški prt je krasil spodnji del mrtvaškega odra in bil nanj pripet; nanj so pripeli tudi zelenje. Prt je izvezel Franc Rogač iz Doliča pred letom 1957 in se je uporabljal do približno leta 1986. Krasijo ga vezenine, čipka in napis Naj počiva vo meri Božem. Glejte Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta! Prt je…

Mrtvaški voz je v Kančevcih prevažal vaščane evangeličanske in katoliške vere od doma na pokopališče od leta 1947 do okrog leta 1985. Lesene dele voza je izdelal kolar Koloman Vajda iz Ivanovcev. Blago za opremo voza so prispevali domačini – izseljenci iz ZDA, sešile so ga domače ženske. Voz je bil last kančevskega gasilskega društva…

Kapela Sv. trojice v Lendavskih goricah je bila postavljena leta 1728. Znana je po mumificiranem truplu Mihálya Hadika, ki je umrl leta 1733. Njegovo telo je bilo položeno v zračno, visoko ležečo grobnico kapele in se ni razkrojilo. Telo se je v apnenčastem okolju naravno mumificiralo, mumija je nepoškodovana, posušena, na njej ni nobenih sledi…

Naglavni svitek izdelan iz barvnega in pisanega blaga. Naglavni svitek je pripomoček za prenos bremena na glavi. Okrogli svitek so položile na glavo, da jih ne bi tiščalo. Uporabljale so ga le ženske, ki so na glavi prenašale posode z vodo, košare in korce.

Črna zavijača iz kašmirske tkanine s češnjevimi vzorci. Cvetlični vzorec je na sredini. S tem spodnjim delom naglavnega pokrivala so stisnili svitek las. Zavijača je bila kos oblačila, naglavno pokrivalo, ki je predstavljalo poročeno žensko. Bogatejše okrašene kose so lahko nosile samo mlade ženske. Čez zavijačo so lahko nosili tudi ruto.

Na arheološkem najdišču Pod kotom – jug pri Krogu je bilo odkrito največje in najstarejše žgano grobišče na območju Slovenije, ki sodi v čas srednje bakrene dobe (sredina 4.tisočletja pr. n. št. Odkritih je bilo 179 žarnih grobov. Sežgani ostanki umrlih so bili v lončenih, ročno izdelanih posodah v obliki lonca, večinoma okrašenih z geometrijskimi…

Grad Grad je največje grajsko poslopje na slovenskih tleh. V virih se prvič omenja leta 1271 kot Limbuh, sicer pa je večino časa nosil ime Gornja Lendava. Zgrajen na vrhu hriba zaobjema prostorno terasasto dvorišče in kaže podobo mnogih prezidav in dograjevanj, od ostankov romanskega zidu grajskega jedra do gotskega obzidja, renesančnega palacija, baročnih stolpov,…

Naprsna ruta kot del ženske narodne noše zgodovinske pokrajine Hetiš. Ruta je bogato in umetelno vezena, prišita je industrijska čipka. Ruto krasijo v spodnjem trikotnem delu luknjičasti, stebelni in ploščati okrasni vbodi z belo bombažno prejico. Eno najštevilčnejših zbirk t. i. hetiške noše hrani prav naš muzej.

Med baročno pohištvo iz Szapáryjeve grajske zapuščine spada iz 3. četrtine 19. stoletja novobaročna sedežna garnitura, ki jo sestavljajo kanape, trije stoli in predstavljen naslonjač. Tipična novobaročna sedežna garnitura je na ogled v baročnem salonu Pomurskega muzeja.

Franc (Feri) Novak (1906, Murska Sobota – 1959, Sračinec), arhitekt in urbanist. Študiral je na likovni akademiji na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v projektiranju v Parizu in na visoki tehniški šoli na Dunaju. Med leti 1934 in 1938 ter 1945 in 1950 je opravljal naloge občinskega in okrajnega arhitekta in urbanista v Murski Soboti,…