Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in…

Gimnazijo in semenišče je obiskoval v Sombotelu. Za duhovnika je bil posvečen 2. julija 1899. Kot župnik je med leti 1909-1913 in 1928-1930 služil na Dolnjem Seniku, kjer je tudi pokopan. Članke je pisal v prekmurskem slovenskem narečju, urejal pa je tudi knjige. Leta 1910 je na Dolnjem Seniku ustanovil Družbo Srca Jezusovega, leta 1912…

Družina Széll prihaja iz Bucsuja. József Széll (1801-1871) je diplomiral iz prava v Győru (1820). Bil je podžupan Županije Vasvár (1842–1848), pozneje je bil županski upravitelj (1867–1871) Bil je poslanec v državnem zboru leta 1848, nato med letoma 1865 in 1868. Njegov sin je bil Kálmán Széll (1843-1915), predsednik vlade, vnuk pa je bil József…

Šolal se je v Sopronu, Sombotelu in Budimpešti, kjer je leta 1866 pridobil naziv doktorja pravnih znanosti. Bil je plemiški sodnik, poslanec, 6. minister za finance (1875-1878), nato pa 12. predsednik vlade (1899-1903) Kraljevine Madžarske. Od leta 1878 je svojo kmetijo v Rátótu razvil v vzorčno, njegova reja simentalk je bila svetovno znana.

Karel ali Karol Šiftar je bil med letoma 1895 in 1959 evangeličanski duhovnik v Bodoncih. Leta 1921 je napisal Krátki návuk vere evangeličanske. Na fotografiji iz časa okrog leta 1900 je upodobljen s svojo soprogo Ido.

Rojen v Andovcih, lončarske obrti se je izučil v kraju Magyarszombatfa. Bil je vajenec v Zalaegerszegu, Sümegu in Monoštru. Na Verici je živel in delal od leta 1940. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil edini slovenski lončar na Madžarskem. Njegova dela so bila že večkrat razstavljena na Madžarskem in v Sloveniji. Leta 1984 so…

Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…

Osnovno šolo je obiskoval v svoji rojstni vasi, srednjo v Sombotelu, na univerzi ELTE pa je diplomiral iz matematike in fizike. Od leta 1962 je na svoji univerzi predaval splošno fiziko. V mladosti je pisal ljubezenske pesmi v madžarskem jeziku, ki jih je namenil svoji kasnejši soprogi, pri 42. letih pa je začel pisati pesmi…

Duhovnik, pesnik se je rodil v Szőceju, otroštvo pa je preživel v Rábagyarmatu. Maturiral je v Sombotelu, duhovniški seminar je končal v Veszprému in Pécsu. Služboval je v različnih župnijah v Podonavju. V prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je bil učitelj verouka v različnih šolah, nato župnik v Újdombóvárju. Od leta 1938 je bil…

Márton Németh je bil rojen v Nemesládonyju, bil je bil inženir hortikulture, izjemen posameznik na področju raziskovanja vinogradništva v kraju Pécs. Njegovo delo mu je prineslo mednarodno slavo. Zbirka različnih sort vinskega grozdja, ki jo je ustvarjal Németh od leta 1952 dalje, je bila ena največjih in najdragocenejših na svetu. Bil je zavzet podpornik klonske…

llustratorja, animatorja, kiparja in filmskega režiserja Mikija (Nikolaja) Mustra (1925, Murska Sobota – 2018, Ljubljana) pozna slovenski prostor predvsem po njegovih stripovskih junakih: Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, katerih dogodivščine je objavljal v Slovenskem poročevalcu med leti 1952 in 1973. Je avtor več slikanic za otroke, reklamnih spotov, serije risanih filmov in karikatur. Muster je bil…

Miško Kranjec (15. 9. 1908, Velika Polana – 8. 6. 1983, Ljubljana), rojen pod imenom Mihael Kranjec, pozneje je uporabljal ime Miško. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko, a je študij opustil (1934) in se ukvarjal z novinarstvom ter pisateljevanjem. Po vojni je opravljal vrsto pomembnih kulturnih funkcij. Njegova dela sodijo v socialni realizem in…

Leta 1973 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem slikarskem opusu namenja največji poudarek krajinskemu slikarstvu z upodabljanjem rojstne pokrajine in vasi Kükeč, v figuraliki pa se osredotoča na Jedce – vaške marginalce kot prispodobe minljivosti. V mladosti je slikal napise na mrtvaške vozove in na njegovih slikah se najdejo lastnoročni…

Štefan Kovač se je rodil 28. 8. 1910 v Nedelici. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot odvetniški pripravnik. Neposredno pred drugo svetovno vojno je bil vodja Komunistične partije Slovenije v Prekmurju. Po madžarski okupaciji Prekmurja aprila 1941 je postal organizator in vodja odporniškega gibanja v Prekmurju, ki je bilo poleti…