Pregled dokumentiranih digitalizatov
10. februarja, 2020

Okrašen vodnjak

Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
20. februarja, 2020

Okraševalci velikonočnih jajc v Bozsoku

Lajosné Merics se že skoraj 40 let ukvarja z okraševanjem jajc. Njena hčerka in zet sta se tudi naučila obrti. Od leta 1995 njihove pisanice ocenjuje strokovna žirija. Katalin Horváthné Merics je za veščino krašenja prejela naziv ljudska obrtna umetnica za okraševanje jajc. Izpihana jajca okrašujejo s tehniko praskanja, vgraviranja. Izdelujejo tudi jajca s čipkastimi…
18. avgusta, 2020

Okraševanje velikonočnih jajc – remenkarstvo v Dobrovniku

Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
11. marca, 2020

Opis ptičjega lova na brinovke v slovenščini iz Števanovcev

Prvi poklicni slovenski znanstvenik na Madžarskem je v madžarščini in slovenskem števanovskem narečju zapisal postopek ptičjega lova na brinovke. Dokumentiral je značilno fonetiko in skladnjo lokalnega narečja v letu 1940.
20. februarja, 2020

Pripovedka iz kraja Ostffyasszonyfa

Pripovedka Ostffy Miklós a kaszaházban/ Miklós Ostffy v hiši kos govori o lokalnem posestniku, ki je med protireformacijo vztrajal pri svoji protestantski veri. Avstrijske cesarjeve čete so uničile tudi Ostffyjev grad, on je pobegnil, a so ga ujeli. Po legendi so ga zaprli v hišo na Dunaju, kjer so kosilnice razrezovale ujetnike. Ostffy je ostal…
20. februarja, 2020

Trojna knjiga iz Csörötneka

Monografija avtorja Lajosa Kuntárja o rojstnem kraju je sestavljena iz teh delov. »Prva knjiga« vsebuje avtorjeve publicistične zapise. »Druga knjiga« je dolga skoraj 150 strani. S sklicevanjem na arhivske vire opisuje zgodovino naselja od srednjega veka do konca 20. stoletja. Piše o socialnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju in predvsem o življenjskem slogu prebivalcev. Kuntár je…
21. februarja, 2020

Vojaška pesem iz Csöngeja

Notni zapis vojaške pesmi s petimi kiticami, ki se začne z " Édesanyám mi van a kötényében / Mati, kaj imate v predpasniku", je leta 1935 v Csengeju zapisal Zoltán Kodály. Pel jo je József Bocskor, ovčji pasir (roj. 1853). Fantova ljubica prosi zdravnika, naj ga razglasi za neprimernega za vojaško službo. Toda zdravnik meni,…
20. februarja, 2020

Zbor svete Cecilije v Jáku

Cerkveni zbor svete Cecilije v Jáku so leta 1994 ustanovili učenci tamkajšnje osnovne šole. Tudi dandanes še pojejo vsako nedeljo pri sveti maši v cerkvi. Večkrat so že nastopili v stolnici v Sombotelu. Pogosto jih vabijo v Avstrijo. Redno nastopajo na Mednarodnem glasbenem festivalu László Lajtha v Kőszegu. Škofijo Sombotel so zastopali na Srečanju zborov…
20. februarja, 2020

Zgodba o nastanku Črne mlake (Fekete-tó) v kraju Farkasfa

Črna mlaka se nahaja na stičišču vasi Andovci, Farkasfa in Szalafő. Ne gre za jezero, v njej ni vode, temveč šota, močvirje. Njen nastanek je zabeležen v več različicah. V kraju Farkasfa vedo, da je stala na njenem mestu nekoč cerkev. Nekoč je neka ženska zamujala k božični polnočnici. Ko je stopila do praga cerkve,…
20. februarja, 2020

Žrebičkovo jajce iz Rátóta

Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.