Dvoetažna stavba z zvonikom, ki spominja na kapelico. Zvonik gasilske postaje, v bližini obelisk z zgodovinskim sokolom, spomenik junakom 1. svetovne vojne.

Kalvarijo je v zahvalo dala zgraditi Borbála Barkóczy, soproga grofa Józsefa Czirákyja v upanju na plemiški naslov, saj ob poroki z grofom Czirákyjem ni bila plemkinja. To se je zgodilo 1731, ko jo dobila naziv dvorske dame zvezdnega reda. Do 20. stoletja so na kalvariji, obdani z zidom, postavili ne samo iz peščenjaka izdelane kipe…

Spomeniki 1. svetovne vojne so bili zgrajeni v obdobju Bethlenove konsolidacije na podlagi zakona iz 1917. Postavitev je bila odvisna od gmotnih sposobnosti posameznih naselij. V Nagysimonyiju so na pobudo Bralnega krožka in Prostovoljnega gasilskega društva od pomladi 1924 prirejali spominske slovesnosti, od izkupička pa so postavili spomenik. Slavnostno odkritje spomenika v parku ob glavni…

Romanska cerkev, ki stoji na starem pokopališču na griču Szentegyházhegy ob robu vasi. Njen zavetnik je sv. Jakob apostol. Zgradili so jo v 13. stoletju. Opečnata cerkvica, orientirana vzhod-zahod, s polkrožnim prezbiterijem in vitkim zvonikom.

V 18. stoletju je bila vas Nagysimonyi ena središč judovske skupnosti območja Kemenes. Versko skupnost je ustanovilo osemnajst družin, priseljenih iz Nemčije. V 19. stoletju so zgradili sinagogo, ki so jo obnovili po požaru leta 1892. Stavba, ki ni bila več v uporabi, je bila porušena leta 1953. Pokopališče od naselja ločuje železniška proga Sombotel…

Zgrajen je bil iz srednjeveške kurije. Stavbo so v 16. in 18. stoletju prezidali in večkrat razširili, nazadnje v romantičnem slogu leta 1867. Danes je namenjen umetniškemu ustvarjanju in likovnim kolonijam. Obdaja ga obsežen park, urejen v 19. stoletju, ki danes spada med zaščitena območja. V parku je pokopan nadarjen pesnik Ferenc Békássy, ki je…

Manjši dvorec v pozno renesančnem slogu, ki ga je v drugi polovici 16. stoletja zgradil Bertalan Balogh Csempeszházi. V 18. stoletju je lastnik dvorca postal kruški general Ádám Balog Béri, ki ga je preuredil v baročnem slogu. Od leta 1976 daje dom Muzeju lokalne in industrijske zgodovine ter etnografski zbirki, ki so ga leta 2007…

Poznogotska podružnična cerkev je datirana v leto 1521. Ohranila sta se sorazmerno visoka ladja in poligonalno zaključen prezbiterij, ki je ožji in nižji. Cerkev je bila leta 1739 baročno obokana. Sezidana je iz opeke in kamna, zvonik nad prezbiterijem je lesen in pokrit s skodlami. Notranja oprema cerkve je bila nameščena leta 1911.

1. oktobra 1944 je bila ustanovljena samostojna župnija. Spomladi 1946 so za cerkev naročili načrte pri Janezu Valentinčiču in verniki so se odločili za osmerokotno cerkev. Načrte za cerkev je leta 1946 izdelal Plečnikov učenec Janez Valentinčič, a gradnja se je lahko začela šele leta 1964. Leta 1966 se je porušila kupola, nesreča je zahtevala…

Arhitekt Jože Plečnik je na povabilo Franca Bajleca pripravil načrt nove cerkve, ki so jo želeli Bogojinčani z župnikom Ivanom Bašo na čelu. V novo arhitekturo je vključil ohranjen del gotske cerkve, tej pa dodal monumentalno prostornino s kamnitim stebrom in ravnim lesenim stropom, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev iz Bogojine in Filovcev.…

Današnja cerkev je bila zgrajena med letoma 1910 in 1912 po načrtih soboškega arhitekta Lászla Takátsa. Gotsko cerkev iz 14. stoletja so predhodno porušili, ohranjena sta le gotski prezbiterij in zvonik, ki je bil med novogradnjo povišan. Nova cerkev je triladijska bazilika s korom za orgle nad vhodom, grobnico za grofa Szapáryja (patrona cerkve) na…

Na njem so pokopani Židje iz Lendave in okoliških vasi. Na pokopališču dolnjelendavskih Židov so spoštovali predpise, da morajo biti napisi na nagrobnih spomenikih obrnjeni proti Jeruzalemu. Židovsko pokopališče obdaja kamnita ograja. Dolnjelendavsko židovsko pokopališče se deli na tri dele, in sicer na hevro, prostor izven hevre in prostor za otroke. Židje so na tem…