Legenda ikon na mapi

predmeti-icon-legend
Predmeti
arhivsko-gradivo-icon-legend
Arhivsko gradivo
nepremicna-dediscina-icon-legend
Nepremična kulturna dediščina
nesnovna-dediscina-icon-legend
Nesnovna kulturna dediščina
osebnosti-icon-legend
Osebnosti
avdio-vizualno-gradivo-icon-legend
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

20. februarja, 2020

Glineni oltar iz železne dobe iz Váta

Oltar stoji na treh močnih pravokotnih nogah, na obeh koncih pa ima navzven obrnjeni zoomorfni glavi. Večina njegove površine je žgana, glavi nista bili dovolj izpostavljeni ognju, zato sta v precej poškodovanem stanju. Na hrbtni strani poteka vrisana cikcakasta črta, vzdolž sprednje strani pa so z odtisi nohtov oblikovani kvadratasti, meandrični vzorci. Majhne luknje na…
6. aprila, 2020

Steklenica za sodavico iz naselja Őriszentpéter

Rame vzdolžno rebraste steklenice je zaobljeno, v ovalnem okvirju je brušen napis: »Tovarna sodavice Jenőja Scheiberja Őriszentpéter”. Na svinčeni pipi vgraviran napis »SCHEIBER JENŐ ŐRISZENTPÉTER” oziroma ime proizvajalca (Oszkár Kont, Budapest) in datum izdelave steklenice (1937).
18. avgusta, 2020

Portret plemiške družine Gyika pred beltinskim gradom

Na sliki je portret članov družine Gyika pred beltinskim gradom. Na levi se razkriva enonadstropni dvorec, ki ga od parka deli slikovita, belo-rdeče opleskana ograja. Družina Konstantina Emanuela (1780–1825), trgovca in zemljiškega posestnika, in njegove soproge Anastazije (roj. Dadányi) z otroci šteje 10 članov. Oblečeni so v bidermajerska oblačila in naslikani pod drevesom v parku…
19. februarja, 2020

Zavijača iz Döröske

Žensko pokrivalo za poročene ženske. Peča je narejena iz belega batista s kvačkanimi vzorci in ozkim okrasnim trakom. Na kosih batista sta dve vrsti kvačkanih naborkov, na obeh straneh pokrivala so naborki v treh slojih.

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

20. februarja, 2020

Zakon o vinogradu naselja Sitke

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
11. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju evangeličanske ljudske šole v Őrimagyarosdu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
11. februarja, 2020

Cerkev svetega Boštjana v Pečarovcih

Župnija v Pečarovcih je bila ustanovljena leta 1796, medtem ko je cerkev v čast sv. Sebastijanu tu stala že leta 1698. Prvotna cerkev je bila lesena, v bližini sta bila dva lesena stolpa z zvonovi. Leta 1824 je bila cerkev na novo zgrajena in sezidana ter pokrita z opeko. Obnovljena je bila tudi notranjost cerkve. Ponovno večjo prenovo je doživela po letu 1975, ko so obnovili tudi župnišče in gospodarsko poslopje. Leta 1992 so obnovili notranjost cerkve, tudi slike akademskega slikarja Karla Jakoba, narejene 1939. Na fotografijah notranjosti cerkve je še viden originalen napis v latinščini, ki pa je bil v 80. in 90. letih odstranjen. Danes notranjost cerkve krasi napis v slovenskem jeziku.
11. februarja, 2020

Fotografija ocenjevanja rodovniške živine v Puconcih

Rodovniški odsek Puconci Kmetijske podružnice za Mursko Soboto in okolico je 29. septembra 1930 v Puconcih organiziral razstavo živine simodolske pasme. Na razstavi so živino tudi ocenili oz. premovali – dodelili so ji premijo oz. darilo za najboljšo plemensko živino. V Puconcih je prvo nagrado dobila krava Štefana Küharja.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

21. februarja, 2020

Sinagoga Lendava

Leta 1866 so začeli z gradnjo sinagoge, ki stoji še danes in je poleg mariborske edina v Sloveniji. Preprosto enonadstropno monolitno zgradbo na skoraj kvadratni osnovi pokriva štirikapnica, fasado členijo le pilastri in konkavni venec pod streho. V njej je na ogled tudi stalna spominska razstava o lendavskih in pomurskih Judih ter stalna razstava Ognjeni…
18. avgusta, 2020

Vinske kleti v Cáku

Kompleks osmih vinskih kleti v Cáku je odprt za obiskovalce od leta 1976. Kleti so bile zgrajene na koncu vasi, med kostanjevimi drevesi po strukturi nekdanjih parcel. Uporabljali so jih predvsem za predelavo in skladiščenje vina. Po epidemiji filoksere so v kleteh skladiščili sadje in kostanj. V začetku 1890. let je grozdje v Cáku propadlo.…
18. avgusta, 2020

Šola v Pankaszu

Menjava gradbenega materiala v vaseh v pokrajini Őrség se je začela v poznih letih 19. stoletja. Pod vplivom italijanskih gostujočih delavcev, ki so izdelovali žgane opeke in štajerskih obrtnikov, so začeli graditi hiše iz opeke. Šola v Pankaszu je ena izmed prvih opečnatih zgradb v Őrségu. Zgrajena je bila leta 1885. Do takrat so otroci…
11. marca, 2020

Obcestni križ na Verici-Ritkarovcih

Na podstavku križa sta prekrižana kovaško kladivo in klešče ter besedilo, zapisano v lokalnem slovenskem narečju. Verjetno je delo lokalnega kovača. Po ustnem izročilu je žena hotela kovača zastrupiti, a je kovač preživel. Bogu v zahvalo je postavil križ. Leta 2017 ga je prenovila slovenska manjšinska samouprava na Verici-Ritkarovcih. Restavrirala ga je Csilla Várkonyi.

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

20. februarja, 2020

Žrebičkovo jajce iz Rátóta

Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.
11. marca, 2020

Koledovanje v Nemesládonyju

Koledovanje je potekalo na večer 25. decembra. Fantje so v skupinah hodili od hiše do hiše. Iz vrča so naredili dudo (szötyök – köcsögduda), s tem glasbilom so spremljali petje. Notni zapis iz Nemesládonyja, 1952.
10. februarja, 2020

Büjraštvo

Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…
18. avgusta, 2020

Časarov mlin

Časarov vodni mlin v Berkovcih je prenehal delovati leta 1968, od leta 2000 je preurejen v »muzej« za ogled in vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod št. EŠD 9272. Gre za nadstropno leseno mlinsko stavbo, zgrajeno leta 1930. Vodno kolo je leta 1946 nadomestila Francisova turbina, za dodatni pogon je služil tudi batni stroj…

Naključni izbor osebnosti

21. julija, 2020

Weöres Sándor

Osnovno šolo je končal v Csöngeju. Bil je učenec Avgusta Pavla na Gimnaziji Ferenc Faludi v Szombathelyju, pri njem je tudi živel. Diplomiral je iz filozofije in estetike, leta 1939 je doktoriral. V Budimpešto se je preselil leta 1943, ob koncu druge svetovne vojne pa je v Csöngeju preživel dve leti. Leta 1946 se je…
15. maja, 2020

Ferdo Godina

Ferdo Godina je prve zgodbe objavljal v Novinah. Študiral je pravo, sodeloval je z liberalnimi društvi, bil urednik Mladega Prekmurca, pisal je za različne časopise in objavljal svojo prozo. Leta 1941 se je v Ljubljani pridružil partizanom in od leta 1944 organiziral odpor v Prekmurju. Po vojni je opravljal več služb, nato pa deloval kot…
18. avgusta, 2020

Štefan Kovač – Marko

Štefan Kovač se je rodil 28. 8. 1910 v Nedelici. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot odvetniški pripravnik. Neposredno pred drugo svetovno vojno je bil vodja Komunistične partije Slovenije v Prekmurju. Po madžarski okupaciji Prekmurja aprila 1941 je postal organizator in vodja odporniškega gibanja v Prekmurju, ki je bilo poleti…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.