Župnik hrvaške narodnosti, Ludvik Markovič, je bil rojen v Železni županiji, v vasi Felsőberkifalu, ki so jo nekoč naseljevali Hrvati. Za duhovnika je bil posvečen 16. 6. 1935 v Sombotelu. V Števanovce je prišel za kaplana, nato pa kot župnik tu služil do svoje smrti, tu je tudi pokopan. Leta 1975 je prejel naziv naslovnega dekana. Naučil se je lokalnega slovenskega narečja, v slovenskem jeziku je maševal in izvajal tudi verouk. Skupaj z gornjeseniškim slovenskim župnikom Janošem Küharjem si je vse življenje prizadeval za ohranitev verskega življenja v maternem jeziku in narodnostne identitete v Slovenskem Porabju. Leta 2018 so mu v cerkvi posvetili spominsko ploščo.