Plemiška naselja (v latinsko 'compossessoratus' v madžarščini 'kuriális') so do leta 1848 delovala kot fevdalna oblika lastništva skupnosti. Skupna lastništvo so običajno oblikovana s pisnim dogovorom (pogodbe). Na čelu vaškega sveta je bil sodnik. Svet je lahko odločal o manjših kršitvah, na katere se je lahko pritožilo okrožno sodišče na drugi stopnji. Vendar pa v tej knjigi niso zabeležene le globe, ampak tudi vsi drugi občinski prihodki in odhodki. Za leta, ki jih dokumentira vir, lahko dobimo odlične podatke o podeželskem življenju v »obdobju reforme«.