Na lokaciji z ledinskim imenom Gomila se nahaja štirinajst gomil, večina jih meri od 12 do 25 m v premeru in od 1,5 do 3 metre v višino. Največja ima premer 30 metrov, visoka pa je 5 metrov. Sondiranja soboškega muzeja gomile številka 6 so potrdila, da gre za rimskodobne gomile. V njej sta bila najdena 2 žgana groba; eden je bil obdan s konstrukcijo iz kamnitih oblog, drugi pa je imel kamnito skrinjo – pepelnico. Pokopavanje v gomilah je bilo v tem času značilno za širše območje med avstrijsko Štajersko, posavsko Hrvaško in zahodno Madžarsko, fenomen, ki ga v arheološki stroki opredeljujejo kot noriško-panonske gomile.