Ena od obrti, s katero so se ukvarjali prekmurski Romi v preteklosti, je bilo tudi brusarstvo. Prekmurski brusači so potovali po vsem Prekmurju in tudi po Sloveniji. V domač kraj so se vračali šele po treh ali štirih mesecih. Navadno je brusača spremljala žena. Mož je brusil ali popravljal dežnike, žena pa je zbirala predmete, ki so jih ljudje dajali v popravilo, in skrbela za hrano. Po vaseh so brusače težko pričakovali, saj nihče drug ni znal tako dobro brusiti nožev. Romski brusač je poleg brušenja nožev popravljal in krpal kuhinjsko posodo. Na fotografiji je brusač s svojim brusom, poslikan leta 1935, ko je obiskal Tišino.