Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in prekmurske zgodovine ter v slovenščino prevedel madžarsko slovnico. Izdal je dve pobožni knjigi. Njegovo delo je tudi danes izjemnega pomena pri ohranjanju jezika in narodne identitete Slovencev, ki živijo v Železni županiji. Pokopan je na Gornjem Seniku, kjer je po njem poimenovana dvojezična osnovna šola.