Pregled dokumentiranih digitalizatov
2. maja, 2020

Zakon o vinogradu naselja Karátfölde

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
3. marca, 2020

Zakon o vinogradu naselja Križevci

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
3. maja, 2020

Zakon o vinogradu naselja Nádasd – Németfalu

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
2. marca, 2020

Zakon o vinogradu naselja Sárfimizdó

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
20. februarja, 2020

Zakon o vinogradu naselja Sitke

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
2. maja, 2020

Zakon o vinogradu naselja Vönöck

Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
11. februarja, 2020

Zapis o rojstvu Danijela Halasa v rojstni matični knjigi Črenšovci

Danijel Halas se je rodil 24. junija leta 1908 v Črenšovcih. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na študij bogoslovja v Mariboru, kjer je bil 9. julija 1933 posvečen za duhovnika. Novo mašo je imel v svoji rojstni župniji teden dni pozneje. Svojo prvo službo je nastopil v Ljutomeru, kjer je bil kaplan. Po nadaljnjih štirih letih službovanja v Lendavi je bil 1. januarja 1939 imenovan za prvega župnika v novoustanovljeni župniji Velika Polana. Tu je služboval vse do 16. marca leta 1945, ko je bil s stani neznanih storilcev umorjen s strelom v glavo. Njegovo truplo je bilo naslednjega dne najdeno v reki Muri. Pokopan je bil 21. marca na pokopališču v Veliki Polani.
11. februarja, 2020

Zapis o rojstvu duhovnika in politika Jožefa Klekla

Duhovniki so od novega veka naprej vodili krstne/rojstne, poročne in mrliške matične knjige, v katere so zapisovali podatke o rojstvu, poroki in smrti svojih župljanov. Tako je bilo 13. oktobra 1874 v rojstno matično knjigo župnije Tišina vpisano rojstvo Jožefa Klekla (1874–1948). Duhovnik, politični in kulturni delavce Jožef Klekl se je rodil 1. oktobra 1874 v Krajni staršema Štefanu Kleklu in Tereziji roj. Šalman. 1897 je bil posvečen za duhovnika in nato do svoje upokojitve leta 1910 služboval po raznih krajih. Po upokojitvi se je posvečal predvsem založniški in politični dejavnosti ter se zavzemal za ohranjanje slovenstva v Slovenski krajini.
18. avgusta, 2020

Zapis o smrti duhovnika in narodnega buditelja Franca Ivanóczyja

Rodil se je 25. 8. 1857 v Ivanovcih kot Franc Kodila. Iz spoštovanja do duhovnikov rojakov je spremenil rodbinsko ime v Ivanóczy. Študij bogoslovja je končal v Budimpešti, kaplanoval pa je v Murski Soboti. Leta 1885 je doktoriral iz Svetega pisma in klinopisnih spomenikov. Od marca 1889 do svoje smrti je bil župnik na Tišini. Bil je prekmurski narodni buditelj; boril se je za pravice slovenskega jezika v cerkvi, šoli in tisku. Ob strani so mu stali tudi drugi narodno zavedni duhovniki (Jožef Klekl, st., Ivan Baša, Jožef Klekl, ml., Jožef Sakovič …). Napisal je več del z versko vsebino, začel izdajati nabožni mesečnik in ustanovil Društvo najsvetlejšega Srca Jezušovoga.
11. februarja, 2020

Zapisnik komisijskega ogleda novozgrajenega zvonika evangeličanske cerkve v Moravcih in načrt

Leta 1924 je evangeličanska cerkvena občina v Moravskih Toplicah vložila prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidavo cerkvenega stolpa. Po dozidavi stolpa leta 1925 so ob pregledu ugotovili, da se zvonik ob zvonjenju »v vsaki višini izvanredno močno trese« in da je treba to popraviti ter nato opraviti še dodaten komisijski ogled. Končno poročilo z dne 31. maja 1925 izvedenca inženirja Fischerja je bilo, da bo imel ta zvonik v trajni evidenci in bo sreskemu poglavarstvu nemudoma sporočil morebitne sprememba na stolpu. Tako so lahko 6. septembra istega leta stolp tudi blagoslovili.
11. februarja, 2020

Zapisnik premičnin grofice Zichy

Zgodovino gradu v Beltincih je zaznamovalo več plemiških rodbin. Zadnja med njimi je bila rodbina Zichy z grofico Marijo Ifigenijo Zichy na čelu. V času osvoboditve Prekmurja, spomladi 1945, ko grofice ni bilo več na gradu, so iz gradu odtujili veliko predmetov in artefaktov. Nekaj se jih je našlo pri posameznikih v Beltincih. Narodna vlada je 17. decembra 1945 odredila, da se vsi ti predmeti deponirajo pri upravi državnega posestva v Beltincih. S predmeti je kasneje razpolagalo Ministrstvo za kmetijstvo. Kaj natanko se je zgodilo z njimi, iz spisa ni razvidno. V zadevi so štirje zapisniki o predaji predmetov. Predmeti so našteti in opisani, navedeno je tudi, kje so se nahajali.
19. februarja, 2020

Zasnova spominskega parka kraljice Elizabete

Po smrti kraljice Elizabete se je kult Elizabete na Madžarskem najbolj razvil. Kmetijski minister Ignác Darányi je 19. novembra 1898 spodbudil zasaditev "Spominskih dreves kraljice Elizabete": "Elizabeta je bila občudovalka lepot narave, njen spomin morajo razglasiti milijoni dreves." Vasica Nádasd je zasadila 6 hrastov, princ Ödön Batthyány-Strattmann je na obrobju vasi ustvaril tudi dva nasada: poleg gozda Malomló in v gozdu Almásd. Od slednjih so ostali le še kamni drobci, vidni na fotografijah.
13. februarja, 2020

Zemljevid komasacije vasi Győrvár

V sistemu srednjeveškega kmetijstva so površine v okolici vasi razdelili na več delov, njiva posamezne kmetije je primerno kolobarjenju bila sestavljena vsaj iz treh delov. To pomeni, da so bile njive tlačanov razmetane v okolici naselja. Komasacija zemljišč je postopek konsolidacije, ki zbere majhne parcele kmetov in vsem daje košček zemlje. Komasacija se je začela leta 1836 z ukinitvijo fevdalnih zakonov. Vendar se je v večini krajev konsolidacija zgodila v drugi polovici 19. stoletja in okoli preloma stoletja.
19. februarja, 2020

Zemljevid naselja Petanjci (Srednji Petanjci) in okolice

Razvejani rokavi reke Mure so povzročali nenehne mejne spore med Kraljevino Ogrsko in Štajersko deželo. Ta zemljevid je del večje zbirke, najpomembnejši podatek, ki ga vsebuje, pa je meja, določena leta 1755. Zemljevid je sicer podrobnejši od tistega, ki so ga izdelali nekoliko kasneje med 2. vojaško topografsko izmero, vendar vsebuje resnejša odstopanja, na primer lokacijo dvorca, vse to pa predstavlja njegovo določeno vrednost, a hkrati tudi težave.
8. februarja, 2020

Zemljevid obmejnega območja Motvarjevcev z vrisanimi mejnimi kamni od številke 341 do številke 355

Komisija za določitev jug.-madž. meje je bila ustanovljena 1. avg. 1921 v Parizu. Njen predsednik je bil ang. polkovnik David Cree, člani pa fr. polkovnik Maurice Marminia, it. polkovnik Giovanni Valvassori, jap. podpolkovnik Heidsuke Yanagawa, srb. polkovnik Vojin Čolak-Antić in madž. polkovnik Károly Vassel. Meja je bila razdeljena na šest odsekov, meja s Prekmurjem je spadala v odsek A. Člani komisije so obiskali vsako obmejno občino in izprašali prebivalce. Delo na terenu se je končalo 13. oktobra 1921. Komisija je z delom nadaljevala januarja 1922, ko je sledil drugi del določitve meje, tj. zakoličenje mejne črte z lesenimi koli in mejnimi kamni, kasneje pa vris te črte na zemljevid.