Arhivsko gradivo

Pregled dokumentiranih digitalizatov
24. februarja, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške ljudske šole v Répceszentgyörgyu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
24. februarja, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju Rimskokatoliške ljudske šole v Sótonyu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
11. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške ljudske šole v Števanovcih

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
26. februarja, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške ljudske šole v Szarvaskendu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
2. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške ljudske šole v Vaskeresztesu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
2. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju Rimskokatoliške ljudske šole v Vassurányu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
2. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju Rimskokatoliške ljudske šole v Vátu

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
2. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške ljudske šole v Vönöcku

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
11. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju Rimskokatoliške ljudske šole Vargha Gáborja v Szent László, Gornji Senik

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
3. maja, 2020

Razmejitev naselij Pöse

Po ukazu kralja Sigismunda je kapitelj Železne županije 10. aprila 1400 – v torek po 4. postni nedelji – opravil ogled meja obeh posestev v Pösi. Pri obnovi cerkve leta 1905 so se verniki dogovorili, da naj bo »nova cerkev svetega Martina zgrajena na nekdanjem pokopališkem griču, na mestu, kjer je stala stara cerkev, in sicer tako, bo os nove cerkve usmerjena proti sredinskemu oltarnemu oknu z vitražem svetega Martina, ki gleda proti vzhodu. Ta postavitev je nato ustvarila posebno situacijo, pri kateri so med vsako sveto mašo poslanico prebirali v naselju Nagypöse, evangelij pa v Kispöse.«
11. februarja, 2020

Renoviranje evangeličanske cerkve v Puconcih po načrtih Lászla Takátsa

Prva evangeličanska cerkvena občina po izdaji tolerančnega patenta leta 1781 je bila ustanovljena prav v Puconcih leta 1783. Puconska cerkev je bila blagoslovljena že leta 1784. Cerkev so povečali v letih 1855/56, ko so postavili novi oltar, kor, prižnico in orgle. Leta 1908 je prekmurski arhitekt László Takáts, ki je vodil tudi gradnjo parlamenta v Budimpešti, pripravil načrte za renoviranje cerkve. Gradbeno dovoljenje za dela je v imenu augsburške evangeličanske verske občine Puconci vložil skupaj s takratnim puconskim pastorjem Gyulom Porkolábom. Dela so se pričela maja 1909. Cerkev je dobila nova vrata, okna, pod in nove orgle, renovirana je bila tudi fasada.
19. februarja, 2020

Risba Vibenusovega nagrobnika

Vibenusov nagrobnik so nekje med 1810-1820 našli med oranjem njive v bližini Mostja. Nagrobnik je takrat počil in utrpel nekaj manjših poškodb. Častniki gospostva Esterházy iz Dolnje Lendave so prepoznali njegovo vrednost, ga ponovno zlepili in, da bi ga ohranili, vgradili v steno graščine. S posredovanjem Flórisa Rómerja ga je knez Pál Eszterházy 14. aprila 1863 podaril Narodnemu muzeju. Po trianonski mirovni pogodbi so nagrobnik prenesli v Pomurski muzej v Mursko Soboto, kjer je na ogled še danes.
11. februarja, 2020

Rojstvo Antona Vratuše iz Dolnjih Slaveč, politika in slavista – izpisek iz rojstne matične knjige

Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih. Njegovo rojstvo so na civilno matično okrožje prišli prijaviti 28. februarja. Iz vpisa v civilno matično knjigo je razvidno, da je bil vpisan kot Antal, da sta bila njegova starša Antal Vratosa, star 27 let, mali posestnik, in Anna Bokán, stara 23 let. Oba sta bila rimskokatoliške veroizpovedi. Živeli so v Dolnjih Slavečih na številki 66. Bil je znan prekmurski politik, slavist, jezikoslovec in akademik, ki se je uveljavil tudi v mednarodni politiki. Umrl je 30. julija 2017 v 103. letu starosti.
11. februarja, 2020

Rojstvo Ferda Godine

Ferdo Godina se je rodil 18. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici očetu Marku in materi Mariji roj. Doma. V rojstno matično knjigo je vpisan kot Nándor. Bil je slovenski pisatelj, publicist in urednik Ljudske pravice. Njegov literarni opus obsega več kot trideset del; pisal je romane novele, mladinske pripovedi, črtice in povesti. Živel je v Ljubljani, pisal pa je samo v Prekmurju. Izjavil je, da se le tu dobro počuti in da je za njegovo pisanje pomembno razmišljati o ljudeh, ki jih dobro pozna. Njegov najbolj znan in uspešen roman so Bele tulpike.
11. februarja, 2020

Rokopis pesmarice Mrtvecsne peszmi iz Dolencev

Pomembnejša zapisovalca pesemskih besedil z območja Prekmurja sta bila Mihael Županek in njegov sin Janoš Županek (1861–1951). Janoš, ki je bil pomožni kantor in organist, je nadaljeval očetovo delo in je v svojih rokopisih zbral številne ljudske pesmi in priredbe. Ohranile so se tri njegove rokopisne zbirke pesmi. Prva knjižica je iz leta 1884 in vsebuje 32 mrliških pesmi (ki so se pele pri bedenju ob mrličih) in 7 drugih cerkvenih pesmi. Rokopis je služil za podlago leta 1910 izdane tiskane pesmarice Mrtvecsne peszmi.
11. februarja, 2020

Rokopis pesmarice Peszmena kniga za Perša Janoša

Pesmarica vsebuje več zapisov ljudskih ali ponarodelih pesmi v prekmurščini. Pesmi sta zbirala vsaj dva zapisovalca. Starejši del je zapis Janoša Perše, mlajši pa Jožefa Perše. Ob nekaterih besedilih je zapisano tudi ime vira. Natančen čas nastanka ni znan. Pesmarica vsebuje 49 pesmi, od tega je 37 cerkvenih in 12 posvetnih.
11. februarja, 2020

Rokopis pesmarice Sztarisinsztvo

Rokopisna pesmarica Mihaela Županeka (1830–1905), zbiralca in prepisovalca pesmi ter drugih besedil v prekmurščini. Knjižica vsebuje daljši prepis besedila Sztarisinsztvo i zvacsinstvo (str. 1–69) z ljudsko priredbo. Gre za šaljivo parafrazo svetopisemskega besedila, namenjeno pripovedovanju ob svatbi. Tiskana izdaja je izšla leta 1807, avtor je neznan, največkrat pa se avtorstvo pripisuje Štefanu Sijartoju. V knjižici je še sedem drugih krajših pesmi.
11. februarja, 2020

Romski brusač na Tišini

Ena od obrti, s katero so se ukvarjali prekmurski Romi v preteklosti, je bilo tudi brusarstvo. Prekmurski brusači so potovali po vsem Prekmurju in tudi po Sloveniji. V domač kraj so se vračali šele po treh ali štirih mesecih. Navadno je brusača spremljala žena. Mož je brusil ali popravljal dežnike, žena pa je zbirala predmete, ki so jih ljudje dajali v popravilo, in skrbela za hrano. Po vaseh so brusače težko pričakovali, saj nihče drug ni znal tako dobro brusiti nožev. Romski brusač je poleg brušenja nožev popravljal in krpal kuhinjsko posodo. Na fotografiji je brusač s svojim brusom, poslikan leta 1935, ko je obiskal Tišino.
11. februarja, 2020

Seznam duhovnikov v župniji Gornja Lendava/Grad med letoma 1900 in 1941

Župnija Grad oziroma Gornja Lendava spada med najstarejše župnije na prekmurskih tleh. Do leta 1777 je spadala pod rabsko in nato pod sombotelsko škofijo. 1923 je prišla v apostolsko administracijo lavantinskega škofa, 1964 pa je bila dokončno priključena k lavantinski škofiji. V župniji so delovali številni znani duhovniki, ki sta jim v prvi polovici 20. stoletja sledila Rudolf Bednarik in Ivan Kolenc. Slednji je zaslužen za restavracijo župnijske cerkve, ki jo je po načrtih Jožeta Plečnika izvedel Jože Požauko iz Maribora. Poleg župnikov je v župniji delovalo mnogo kaplanov, ki so sooblikovali versko življenje župnije.
11. februarja, 2020

Seznam kolonistov v Dolgi vasi 1951

Med letoma 1921 in 1934 so na območju večinskega madžarskega prebivalstva v okolici Lendave nastale priseljenske kolonije, kamor so naselili primorske in istrske begunce ter slovenske družine iz drugih delov Prekmurja. In sicer so kolonije nastale v Petišovcih, Benici, Pince-Marofu, Mostju, Gaberju, Kamovcih in Dolgi vasi. Zadnja je nastala kolonija v Dolgi vasi leta 1934, kjer so naselili sedem primorskih in pet prekmurskih slovenskih družin. Vsega skupaj je bilo naseljenih 254 družin, ki so štele 1.305 družinskih članov. Ob popisu leta 1951 je v Dolgi vasi živelo 14 priseljenskih družin.
Slovenščina
Skip to content