Ob bedenju pri mrličih so po starem običaju ob molitvah peli nabožne pesmi. Leta 1796 je Štefan Sijarto izdal prvo tiskano izdajo Mrliških pesmi (Mrtvecsne peszmi) v prekmurščini. Pesmarica se je kasneje veliko prepisovala in med prepisovanjem spreminjala. Pričujoči dokument je bil last Antona Kereca iz Pečarovcev in je eden zgodnejših delnih prepisov omenjene pesmarice.

Prebivalci Turnišča se nikoli niso imeli za navadne vaščane. Še danes so znani kot Varašanci. Beseda izhaja iz madžarske besede mezőváros in pomeni trg. Torej prebivalci trga. Po mnenju dr. Andreja Hozjana je vas Turnišče pridobila status trga morda že v 14. stoletju. V PAM je ohranjena listina, datirana 2. septembra 1548, ki je nastala na dolnjelendavskem gradu in ki sta jo izdala Ladislav in Štefan Bánffy. S to listino sta Varašancem potrdila posebne pravice, ki so jih kraju podelili že njuni predniki in ki jih sosednji kraji niso imeli. Npr. prebivalci trga so bili oproščeni davkov, volili so svoje sodnike, te pravice so jim dajale tudi svobodo sejma, in to kadar koli.

Odsek reke Rabe pod naselji Ivánc in Csákány je v geografskem oziru tisto mesto, kjer se reka z južnega roba široke doline preseli na severni rob. Potoka, ki tečeta vzporedno z njo – Vörös-patak ob levem bregu do naselja Csákány ter Csörnöc oziroma Herpenyő na južnem delu od Ivánca vse do Sárvára – namakata travnike v razdalji nekaj sto metrov. V primeru visokega vodostaja se prostor med reko in potokoma spremeni v pravo morje. Z risbe so razvidna ogrožena področja, naveden pa je tudi ukrep za regulacijo reke. Na severnem robu risbe je opaziti dvorec družine Batthyány ter skica »angleškega vrta«!

Odsek reke Rabe pri naselju Ivánc je z vidika zaščite pred poplavami izredno problematičen. Raziskovalna shema to stanje obrazloži na sledeč način: opaziti je, da Raba teče v strugi, ki leži približno dva metra višje od potoka Vörös. Nekaj kilometrov nižje res zaide v globje ležeči odsek, od tam pa na južni strani vzporedno z njo teče potok Csörnöc, na spodnjem toku pod imenom Herpenyő, ki ima manjši vodni tok in v katerem se zbira voda iz izvirov regije Hegyhát. V primeru visokega vodostaja se vmesni prostor med reko in potokoma združi in se spremeni v pravo morje.

21. avgusta 1907 so študentje visokih šol z juga Železne županije na okrajnega glavarja Murske Sobote, Pongráca Posfaya, naslovili prošnjo za dobrodelno plesno zabavo v Puconcih. Zabava v zaprtem krogu se je odvijala pod lipo na cerkvenem trgu v nedeljo, 25. avgusta, pričela se je ob 15. uri. V primeru slabega vremena so organizatorji razmišljali tudi o dvorani. Cena posamezne vstopnice je bila eno krono, družinske vstopnice pa tri krone. Opozorili so tudi na to, da so hvaležni za preplačila in da bo to objavljeno v časopisu. Na koncu so našteti še člani organizacijskega odbora, ki so priredili ples.

Evangeličani v Selu so upravno sprva spadali pod cerkev v Križevcih, nato pod Moravske Toplice. Zaradi oddaljenosti od cerkve so že leta 1939 dali izdelati načrt za lastno cerkev. 20. avgusta istega leta je bil že položen temeljni kamen za cerkveno stavbo, a se je nadaljnja gradnja zavlekla zaradi druge svetovne vojne. Dela na cerkvi so se ponovno začela po letu 1950, ko je takratna vlada za izgradnjo cerkve namenila 150.000 dinarjev. Vendar sta kljub temu gradnja in opremljanje stavbe potekala zelo počasi. S pomočjo nekaterih evangeličanskih združenj in cerkva, tudi zunaj meja Slovenije, so cerkev končno po 27 letih dogradili in jo 24. julija 1966 slovesno posvetili.

Earl Batthyány Ervin, plemič iz Železne županije, ki je bil naklonjen ideologiji anarhizma, je poskusil uresničiti načela socialzima, zato je na lastne stroške ustanovil šolo. Samouprava in katoliška cerkev sta njegovo pobudo poskušali ovirati z vsemi možnimi sredstvi. Šola je lahko delovala vsega nekaj let.

Razglednica prikazuje ulico v Puconcih pred letom 1927. Stavba na levi strani, pred katero pozirajo domačini, je gostilna Kuhar, ki obratuje še danes. Odprta je bila leta 1904, ko je bila obnovljena in dozidana nekdanja »Pavličova« gostilna. Poleg gostilne je bila trgovina z mešanim blagom – Bukvič. Na razglednici na desni je viden park okrog evangeličanske cerkve, ki je bila ograjena z lesenim plotom. Le-ta je bil okrog leta 1927 zamenjan z zidano ograjo. Na zadnji strani razglednice je besedilo, zapisano v prekmurščini.

Razglednico Kobilja, madžarsko Kebeleszentmárton, so izdale madžarske oblasti v času druge svetovne vojne. Na razglednici so štirje motivi: cerkev sv. Martina, šola, župnišče in mlin na Kobiljskem potoku. Ob mlinu je tudi zapis, da gre tudi za kopališče

Na razglednici je današnja glavna ulica Beltincev – Panonska ulica iz smeri Lendava–Murska Sobota. Na levi strani ulice, na koncu, je vidna nadstropna hiša, to je gostilna Zvezda, ki obratuje še danes. Na desni strani ulice je na koncu viden lesen mlin (danes je stavba porušena), bela nizka hiša stoji še danes. V njej je imela v preteklosti prostore trgovina Rešek.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.