Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
1. aprila, 2020
Škatla, izdolbena iz enega kosa lesa ima pokrov s skritim zapiralom. Pokrov in stranice so okrašene z rdečim in črnim španskim voskom. Zatič za zapiranje je v obliki srca. Na pokrovu je upodobljeno dekle v dolgi obleki, v desni roki drži šopek z girlando. Predmet je po obliki in okraskih podoben tistemu, ki je v…
21. februarja, 2020
Fotografija prikazuje trgovino z mešanim blagom Marije Benčik v Bogojini. V istem poslopju se je nahajalo še krojaštvo Štefana Puhana. Stavba se je nahajala ob glavni cesti, ki povezuje Mursko Soboto in Lendavo .
2. aprila, 2020
Odganjalec muh, imenovan tudi pastirska pahljača, je tipični primerek pastirske rezbarije. Uporabljali so ga za odganjanje muh, ki so obletavale živino. Značilni pripomoček pastirjev zahodnega Prekodonavja. Uporaben pa ni bil samo na pašnikih ali v hlevih, temveč tudi v hiši. Na začetku 20. stoletja je običajno visel na glavnem stropnem tramu, od koder so ga…
10. februarja, 2020
Na arheološkem najdišču Pod kotom – jug pri Krogu je bilo odkrito največje in najstarejše žgano grobišče na območju Slovenije, ki sodi v čas srednje bakrene dobe (sredina 4.tisočletja pr. n. št. Odkritih je bilo 179 žarnih grobov. Sežgani ostanki umrlih so bili v lončenih, ročno izdelanih posodah v obliki lonca, večinoma okrašenih z geometrijskimi…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
2. marca, 2020
Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
29. aprila, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
19. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
11. februarja, 2020
Evangeličanska cerkvena občina Hodoš je bila kot tretja po vrsti po Tolerančnem patentu (1781) ustanovljena 1. novembra 1783 in v istem letu je bila zgrajena tudi prva cerkev. Ker pa je začela čez čas propadati, so začeli z gradnjo druge, ki je bila dokončana leta 1823. Sedanja cerkev iz opeke, ki je tretja po vrsti,…
10. februarja, 2020
Na vzpetini južno od vasi Domanjševci stoji enoladijska opečna romanska cerkvica iz prve polovice 13. stoletja. Cerkev v Domanjševcih ima tri posebnosti; prva je zidani zvonik, ki je v opečni gradnji sočasen s cerkvijo, druga posebnost domanjševske cerkve je bogat romanski portal v južni steni, tretja pa je le še delno ohranjena in gre za…
11. februarja, 2020
Na Bukovnici in v okolici je ekipa soboškega muzeja evidentirala več arheoloških najdišč, manjša izkopavanja pa opravila na ledini Kot zahodno od vasi. Odkrili so ostanke naselbine: jame za navpične stebre nekdanjih hiš, ognjišča peči in jame. Med najdbami je veliko lončenine in tudi kamnitega orodja. Nekaj najdb nakazuje na poselitev že v začetku bakrene…
18. avgusta, 2020
Poznogotska podružnična cerkev je datirana v leto 1521. Ohranila sta se sorazmerno visoka ladja in poligonalno zaključen prezbiterij, ki je ožji in nižji. Cerkev je bila leta 1739 baročno obokana. Sezidana je iz opeke in kamna, zvonik nad prezbiterijem je lesen in pokrit s skodlami. Notranja oprema cerkve je bila nameščena leta 1911.
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
20. februarja, 2020
Črna mlaka se nahaja na stičišču vasi Andovci, Farkasfa in Szalafő. Ne gre za jezero, v njej ni vode, temveč šota, močvirje. Njen nastanek je zabeležen v več različicah. V kraju Farkasfa vedo, da je stala na njenem mestu nekoč cerkev. Nekoč je neka ženska zamujala k božični polnočnici. Ko je stopila do praga cerkve,…
11. marca, 2020
Prvi poklicni slovenski znanstvenik na Madžarskem je v madžarščini in slovenskem števanovskem narečju zapisal postopek ptičjega lova na brinovke. Dokumentiral je značilno fonetiko in skladnjo lokalnega narečja v letu 1940.
10. februarja, 2020
Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
20. februarja, 2020
Monografija avtorja Lajosa Kuntárja o rojstnem kraju je sestavljena iz teh delov. »Prva knjiga« vsebuje avtorjeve publicistične zapise. »Druga knjiga« je dolga skoraj 150 strani. S sklicevanjem na arhivske vire opisuje zgodovino naselja od srednjega veka do konca 20. stoletja. Piše o socialnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju in predvsem o življenjskem slogu prebivalcev. Kuntár je…
Naključni izbor osebnosti
18. avgusta, 2020
Osnovno šolo je obiskoval v svoji rojstni vasi, srednjo v Sombotelu, na univerzi ELTE pa je diplomiral iz matematike in fizike. Od leta 1962 je na svoji univerzi predaval splošno fiziko. V mladosti je pisal ljubezenske pesmi v madžarskem jeziku, ki jih je namenil svoji kasnejši soprogi, pri 42. letih pa je začel pisati pesmi…
3. marca, 2020
Duhovnik, pesnik se je rodil v Szőceju, otroštvo pa je preživel v Rábagyarmatu. Maturiral je v Sombotelu, duhovniški seminar je končal v Veszprému in Pécsu. Služboval je v različnih župnijah v Podonavju. V prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je bil učitelj verouka v različnih šolah, nato župnik v Újdombóvárju. Od leta 1938 je bil…
21. julija, 2020
Leta 1906 se je z družino preselil v Bozsok, v dvorec Sibrik. Leta 1912 je sodeloval pri organizaciji razstave zgodovine umetnosti o Županiji Vasvár v mestu Szombathely, v stavbi Muzeja Savaria. Med letoma 1917 in 1934 je bil generalni direktor Muzeja uporabne umetnosti in živel v Budimpešti. Leta 1934 se je umaknil v Bozsok v…
21. julija, 2020
Šolal se je v Sopronu, Sombotelu in Budimpešti, kjer je leta 1866 pridobil naziv doktorja pravnih znanosti. Bil je plemiški sodnik, poslanec, 6. minister za finance (1875-1878), nato pa 12. predsednik vlade (1899-1903) Kraljevine Madžarske. Od leta 1878 je svojo kmetijo v Rátótu razvil v vzorčno, njegova reja simentalk je bila svetovno znana.
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.